Osnovna šola Gornja Radgona s Podružnično šolo dr. Janka Šlebingerja je v letošnjem šolskem letu prvič razpisala nacionalni nagradni natečaj Folklorna dejavnost za učence s posebnimi potrebami, namenjen šolam s prilagojenim programom. Na prvem tovrstnem natečaju je sodelovalo štirinajst osnovnih šol iz celotne Slovenije.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pripravila svečanost ob 20. dnevu spomina in tovarištva, ki ga je posvetila 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Dogodek, ki ga je povezovala Klaudija Sedar, je s himno Ustanove Bosa pojdiva, dekle, obsorej, katere avtor je prav Kajuh, odprl moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, sledili so nagovori župana Občine Tišina Franca Horvata, direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetana Čopa, v imenu predsednice ZB NOB Velenje Andreje Katič pa je spregovoril podpredsednik Zveze Srečko Meh. Slavnostni govornik je bil Vlado Vrbič, publicist, kulturni delavec in pisatelj, med drugim tudi urednik Zbranih pesmi Kajuha (2015) in avtor knjige Prestreljene sanje (2022), ki razkriva močan pogled na Kajuhovo življenje in delo. V kulturnem programu so poleg zbora Slava Klavora Maribor z recitali nastopili še dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, tudi nekdanji učenci OŠ Tišina, na harmoniko pa je zaigral še učenec omenjene šole. Z recitacijami Kajuhovih pesmi sta nato nastopili Šoštanjčanki Milojka Bačovnik Komprej in Fahira Smajić. Po kulturnem programu je zbranim nekaj besed namenil še predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger, svečanost pa se je zaključila z zasaditvijo spominskega Kajuhovega hrasta iz Sovodenj. Več v prihodnji številki Vestnika. Foto: Maja Hajdinjak

Pred dnevi so družno posejali koruzo.

Žirija Delove nagrade kresnik za najboljši roman leta je objavila seznam desetih nominiranih del za nagrado. Iz širšega izbora bo do 23. maja izbrala pet finalistov, na kresni večer, 23. junija, pa bo na ljubljanskem Rožniku po tradiciji razglasila 32. dobitnika kresnika.

Na Slovenski ulici je postavljena ulična razstava z Naslovom Potujoče knjižnice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Ta ponuja pregled potujočega knjižničarstva v Prekmurju, od začetkov do danes, prikazuje proge in postajališče soboškega bibliobusa, delo z različnimi skupinami, ki so prav tako uporabniki tega načina knjižničarstva in vpogled v to, kakšne so potujoče knjižnice v Evropi in po svetu. Razstava bo na ogled do konca maja.

Prihodnji konec tedna bo v naši pokrajini 21. mednarodno strokovno posvetovanje in festival potujočih knjižnic.

Duša Škof je bila na tekočem z vsem, kar se je pomembnega in vrednega dogajalo v kulturi, tako doma kot po svetu. Njena delovna soba v gradu je bila intelektualno in umetniško zatočišče, otok sredi parka, mesta in vesolja, kamor sem mnogokrat pribežal po navdih ali povsem brez namena, saj umetnost je prav takšna, brez interesa, kot je rekel filozof.

18. festival Delu čast in oblast se je v soboškem klubu Mikk zaključil s koncertom pomurske skupine Jinho Jinza in beograjskega tria Repetitor, ki je bil osrednji gost prireditve.

Pihalni orkester Murska Sobota je z zvoki koračnic v prvomajsko jutro prebudil dobršen del prebivalcev Murske Sobote in nekaterih okoliških vasi. Po dveh letih glasba ni donela iz zvočnikov, ampak je okoli 20 članov orkestra ob 6. uri zjutraj pri občinski zgradbi sedlo na prikolico tovornjaka in skladbe odigralo v živo. "Veseli smo, da se končno lahko malo zbudimo," nam je smeje povedal predsednik Oliver Korošec. Glasbeniki so se tradicionalno ustavili še pri županu Aleksandru Jevšku, kasneje pa se podali proti Gorici. Tam so jim namreč za potrebe budnice odstopili tovornjak, zato so se jim z glasbo oddolžili. Pot pihalnega orkestra je spremljal fotograf Jure Zauneker.

Revija Obrazi/Avenija je tudi letos pripravila izbor Femme fatale.

Ob Svetovnem dnevu knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, so v noči s ponedeljka na torek - 25. aprila 2022 - na Osnovni šoli Gornji Petrovci z učenci 6. razreda izvedli Noč knjige.

V kulturni dvorani v Bogojini je po dveh letih ponovno potekalo območno Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin.

V kulturni dvorani Puconci je svojo različico stand-upa izvedel Saša Županek, najbolj znani slovenski poznavalec bontona, ki svoje nastope začini tudi z obilico humorja.

Zavod je bil leta 1960 ustanovljen kot Delavska univerza – Ob osrednji knjižnici še krajevni v Radencih in Apačah

Zatišje, ki se je spustilo na »kalvarijski« grob, v katerega je bilo na mukotrpni petek položeno Kristusovo iztrpljeno telo, se je kot koprena razpotegnilo tudi na srca njegovih učencev. Agonija je končana. Vsaj to. Ni pa še konec strahu in negotovosti, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh.

Velika noč je največji krščanski praznik, ki za kristjane pomeni upanje na vstajenje po smrti, nanj pa se začnejo intenzivneje pripravljajo vse od cvetne nedelje.

Velikonočno tridnevje, ki po dveh letih ponovno poteka z navzočnostjo vernikov v cerkvah, se danes nadaljuje z blagoslovom velikonočnih jedil in velikonočnih vigilij. V Murski Soboti na trgu pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja vse od poldneva do 17. ure popoldan vsako polno uro poteka blagoslov velikonočnih jedil, ob 19. bo potekala še velikonočna vigilija. Utrinke z blagoslova jedil v soboški stolnici je v fotografski objektiv ujel Jure Zauneker.

Anica Manojlović ne ustvarja le tradicionalnih cvetličnih vzorcev, temveč tudi geometrijske like in mandale

V organizaciji Kluba prekmurskih študentov je sinoči v Ljubljani potekala 64. bujta repa. Prireditev se je tradicionalna pričela z večerjo, na kateri so postregli jed, po kateri dogodek nosi ime, popestril jo je Žan Videc, nato pa je bil čas za pravo prekmursko veselico. Ozračje je najprej ogrel Ansambel Aktual, potem je na oder stopil Vlado Kreslin z Malimi bogovi, zaključek pa je pripadel skupini Zvita feltna. Fotografije je v objektiv ujel Niko Časar.

V prostorih ljutomerskega muzeja sta na ogled razstavi poslikanih panjskih končnic iz zbirke Rudolfa Galoba in razstava, ki so jo pripravili ob stoletnici Čebelarskega društva Ljutomer. V prvem prostoru si lahko obiskovalci na panojih preberejo več o zgodovini društva, ki je nastalo 4. decembra leta 1921, ter številne več deset let stare predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri čebelarjenju. V sosednjem prostoru pa so na ogled poslikane panjske končnice, imenovane tudi čelnice, ki jih je zbiral Rudolf Galob. Ta je panjske končnice začel zbirati po tem, ko so jih začeli nadomeščati AŽ panji, saj se je zavedal pomena te kulturne dediščine. V celotni zbirki je 130 enot, v Ljutomeru jih je na ogled nekaj deset, ob njih pa so tudi pojasnila o motiviki. Fotografije Ines Baler