Čebelarsko društvo (ČD) Lendava in Občina Lendava sta v kupoli razglednega stolpa Vinarium v Lendavskih goricah pripravila odprtje razstave Čebelarstvo v Lendavi. Razstava je nastala v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo 20. maja, obiskovalci pa si na razstavi lahko ogledajo različne fotografije, povezane s čebelarstvom, risbe, pa tudi čebelarske izdelke oziroma pridelke, med njimi so med drugim tudi obeski iz čebeljega voska in med. Na odprtju razstave, kjer sta zbrane nagovorila predsednik ČD Lendava Štefan Cigut in župan lendavske občine Janez Magyar, so dogajanje popestrili še učenci Dvojezične osnovne šole I Lendava. Utrinke z odprtja razstave je v objektiv ujela Sabina Zag iz Turistične zveze Lendava vabi.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je 9. in 10. maja organizirala že 10. Student Cuts filmski festival, na katerega se je prijavilo 2565 filmov iz 101 država iz vseh celin.

Slovesnost Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Naši zakladi je bila letos posvečena 100. obletnici rojstva Ivana Minattija, poimenovali so jo Nekoga moraš imeti rad. Pred množico obiskovalcev v Vrtu spominov in tovarištva je uvodoma himno Vrta zapel moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Tam, kjer so nekoč ustvarjalci kulture in zgodovine kovali načrte za prihodnost, so se tokrat zvrstili glasbeni nastopi in nagovori. Najprej je zbrane nagovoril Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, nato pa še Franc Horvat, župan Občine Tišina. Posebni gost je bil Darko Ratajc, župan Občine Slovenske Konjice, kjer se je rodil Ivan Minatti. Posebni gost je bil pesnik in umetnik Dušan Šarotar, ki je ob koncu prireditve skupaj z Ratajcem v čast in spomin na Ivana Minattija posadil spominsko jablano vrste Carjevič. Utrinke s prireditve je v objektiv ujel Aleš Cipot.

Srečanje je spremljal strokovni spremljevalec Damir Zajc

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so nedavno odprli samostojno razstavo slikarskih del likovnega pedagoga Petra Obala. Dela se dotikajo občečloveških etičnih in moralnih načel. Na ogled do 13. maja.

Skozi pripovedi prebivalcev gledalci spoznavajo zgodovinska dejstva. Prinesli slovenski jezik in postavili prvo slovensko šolo v tem delu Prekmurja.

Programa še ni, a nekaj nastopajočih smo že ugotovili.

Ob jubileju so pripravili s fotografijami dokumentiran pregled svojega 15-letnega delovanja

Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.

Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.

Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.

Bralni klub Kelih je praznoval deset let delovanja.

Tudi letos na različnih lokacijah po Sloveniji poteka akcija Vseslovensko petje s srci.

Z njo obeležili 150. obletnico smrti Petra Dajnka, ki je bila lani, in 200. obletnico izida njegove slovnice

Skozi 22 plesnih točk je več kot 200 plesalcev pokazalo svoje koreografije.

Poklonili so se madžarskemu pesniku Józsefu Attili.

Prispela sta 102 slikopisa, v ocenjevanje jih je bilo uvrščenih 85.

Limoški križi in njim podobni lokalni primerki iz srednjega veka so bili znani po vsej Evropi. Na ogled do 16. maja.

V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli novi razstavi. V mali galeriji si je mogoče ogledati izbor del iz stalne zbirke Galerije Ante Trstenjak Ljutomer, v drugem delu galerije in na balkonu pa razstavo slik in dela na papirju Marka Zorovića. Na novinarski konferenci sta kustosinja Irma Brodnjak Firbas in direktorica Splošne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani predstavili sodelovanje med soboško in ljutomersko galerijo. V Murski Soboti je na ogled izbor slik več avtorjev, med njimi so Dubravko Baumgartner, Katja Bernarik Sudec, Matej Čepin, Dušan Fišer, Zlatko Gnezda, Zdenka Golob, Endre Gönter, Samuel Grajfoner, Zdenko Huzjan, Anja Jeršič Jakob, Vladimir Potočnik in Vladimir Potočnik ml., Dejan Prša, Mitja Stanek, Jože Šubič in Žarko Vrezec. Direktor soboške galerije Robert Inhof je nato predstavil še Zorovićevo delo. V njegovih slikah vidi metaforo človeškega sveta in iskanje izgubljenega smisla. Od leta 2012 se na Zorovićevih slikah začne pojavljati in razvijati motivika pobiralcev smeti in težaškega dela na mestnih deponijah, kar izhaja iz njegove lastne izkušnje dela na deponiji. Več o razstavah v naslednji številki Vestnika.

Izdelovali izdelke iz ličja, plesali in spoznavali kamišibaj