Katarina Bulatović, novinarka, ki piše za Delo, je hčerka Marjane Zelko, ki je na Veseli jeseni zmagala s Cejli svejt je ringlšpiu
V soboškem klubu Mikk je nastopil kantavtor Andrej Černelč. A njegov brezplačni koncert ni potekal ravno po načrtu, kot so si ga zamislili organizatorji, pa tudi, kot si ga je predstavljal on sam.
Natalija in Ravil Sultanov, ustanovitelja Zavoda Bufeto, sta diplomirana klovna slovite Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi. V predstavi Mini cirkus Bufeto sta v tokratnem sobotnem dopoldnevu Soboškega poletja nastopila kot klovn in klovnesa, ki obvladata najrazličnejše cirkuške spretnosti, od žongliranja in lovljenja ravnotežja do vožnje z monokolesom ...
Na dvorišču lendavske knjižnice so predstavili knjigo z naslovom Usoda naših dni, v katerih so objavljene pesmi in razmišljanje Agneze (Neže) Papež, ki jih je napisala v letih 1942 in 1943 v taborišču Sarvar na Madžarskem.
Glasbena zasedba Doroja, ki jo sestavljajo Dorina Gujt, Roman Kovačič in Janez Žekš, deluje že več kot tri desetletja. V letih ustvarjanja so nastopali na številnih prireditvah v domači Murski Soboti, pa tudi drugod po Sloveniji.
V Murski Soboti, Lendavi, Beltincih in tudi v drugih krajih po Pomurju je živela judovska skupnost, ki je pomembno sooblikovala gospodarstvo, razvoj in življenje nasploh v tej pokrajini. Holokavst in nacistično preganjanje ter tudi odnos do judov po drugi svetovni vojni pa so korenito zaznamovali to skupnost. Izginili so iz domov, ulic, iz življenja mest in krajev… in o tem se ni veliko govorilo. Te ljudi in njihove družine zdaj simbolično vračajo v mesta, kjer so živeli.
V Mladinskem centru Gornja Radgona so v sodelovanju s KUD Bunker in neprofitno organizacijo GRHC Booking & Promotion pripravili dvodnevno koncertno-družabno prireditev Punk Rock Weekender – PRH Warm Up Party.
Mentorji in udeleženci tabora so bili iz Pomurja in Zalske županije
Folklorno društvo Pozvačin Bistrica je lani praznovalo 35 let delovanja. Vsa ta leta je povezovalo številne člane in članice, ki na odrskih deskah v domačem okolju in širše z ljudskimi plesi, pesmimi in igrami predstavljajo ljudske običaje, navade in šege domačega kraja.
Cvetka Hojnik, ki živi v Lendavi, je izvirna ustvarjalka, ki z izredno ustvarjalno energijo teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja. Svoja likovna dela je razstavljala tako na samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji kot tudi v mnogih drugih evropskih državah, pa tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi. Za svojo likovno ustvarjalnost je prejela več nagrad in priznanj.
Kljub geografski bližini je madžarska poezija slovenskim bralcem bolj slabo znana. Zadnji izbor madžarske poezije je nastal pod taktirko Jožeta Hradila in Kajetana Koviča, od tega pa je minilo že dobrih štirideset let. Nedavno pa je pri založbi Beletrina izšla antologija sodobne madžarske poezije Ki zmeraj lepše siješ s podnaslovom Panorama madžarske poezije.
Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ta mesec prikazuje glasbene dokumentarne filme o nepozabnih legendah
Sobotno jutro na soboškem Trgu kulture sta polepšala Klarisa Jovanocić in Luka Ropret z majceno pravljico.
Izšel je kratki roman Prvotnost s podnaslovom Poema o ljubezni, v katerem je tudi 70 ilustracij Jureta Engelsbergerja
Prejšnji teden je mesto Tolmin, ki leži ob smaragdni reki Soči, spet napolnila črnina ljubiteljev metal glasbe.
Folklorna skupina Folklornega društva Prekmurje Lendava je gostovala na Primorskem, kjer je predstavljala prekmursko folkloro in ljudske običaje v Izoli na prireditvi Izolafolk.
»Prekmurski glasbeni globalist Vlado Kreslin je v slovenski zavesti ne le kulturno priključil Prekmurje k Sloveniji, temveč je tudi Slovenijo priključil k svetu. Njegove pesmi gradijo mostove čez reke in predore skozi hribe. Redno izdaja albume, pogosto nastopa tako na velikih kot manjših odrih z različnimi zasedbami, občasno pa zapiše svoje ustvarjanje tudi v knjigi. Tokratno je naslovil Zakartana ura,« je nedavno misli o Kreslinu strnil Zdenko Matoz. Gotovo pa se spomnite njegovih začetkov, ko je v osemdesetih letih deloval v rock bandu Horizont, leta 1980 zmagal na festivalu Slovenska popevka s skladbo Dan neskončnih sanj in potem z bandom Martin Krpan ustvaril nekaj večnih skladb. Z izrednim razumevanjem, še posebno ljudske glasbe, je z Beltinško bando in z mnogimi raznovrstnimi sodelovanji povzročil pravi preporod, saj jo je z osebno noto približal vsem generacijam.
Predstava je govorila o pikapolonici, ki je izgubila pike. Pravzaprav jih ni, le mislila je tako, saj je vsa zmedena zaradi neljubega dogodka. Na pomoč so ji priskočili prijatelj, sosedov otrok, ki pokliče svoja namišljena škrata. Ta sta polna norčij in vragolij, vendar tudi domislic: otrokom postavita uganke, ki jih morajo rešiti. Vsaka rešitev pomeni piko za pikapolonico. Tako škrata ob pomoči malih gledalcev pripeljeta predstavo do srečnega konca. Na Soboškem poletju.
Na gradu Grad so otvorili razstavo drugega fotografskega natečaja, predstavili končni izdelek videodelavnice, s katerim bodo širili prepoznavnost treh gradov, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi notranjost prenovljene grajske kapele.
V avli Dosorja, Doma starejših občanov Radenci so se zavrtele karaoke, priljubljena zabavna prireditev stanovalk, stanovalcev in zaposlenih ter zunanjih obiskovalcev.
