Andrej Vrzel: »Premajhni smo za delitve na moje in tvoje«
Andrej Vrzel meni, da jim je v prvem mandatu uspelo narediti veliko, a hkrati poudarja, da izzivov in dela za prihodnja leta še zdaleč ne manjka.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z županom Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrejem Vrzelom smo se pogovarjali o delu občine, največjih dosežkih in izzivih, s katerimi so se soočali v zadnjih štirih letih. Mandat so zaznamovale pomembne investicije v vrtec, vodovod, kanalizacijo, čistilno napravo in cestno infrastrukturo, pa tudi številna druga prizadevanja za razvoj občine.
V pogovoru se je župan ozrl na prehojeno pot, spregovoril o izkušnjah z vodenjem občine, vodooskrbi, turizmu, kmetijstvu in podpori društvom ter o prizadevanjih za privabljanje mladih družin. Beseda pa je tekla tudi o prihodnosti – projektih, ki so že pripravljeni, spremembi občinskega prostorskega načrta in njegovih načrtih, če mu bodo občani zaupali še en mandat.
Za vami je prvi županski mandat. Ko ste se leta 2022 odločili kandidirati, kako ste si predstavljali delo župana in vodenje občine? Je bilo v praksi tako, kot ste pričakovali, ali vas je kaj presenetilo?
»Ob nastopu funkcije imaš neko predstavo, kako bo vse skupaj potekalo. Meni je bilo nekoliko lažje, ker sem bil pred tem član občinskega sveta in predsednik nadzornega odbora, vendar je bilo dejansko opravljanje funkcije župana nekaj povsem drugega.
Po mojem mnenju moraš biti predvsem človek kompromisa. Različne interese članov občinskega sveta in občanov moraš spraviti na skupni imenovalec. Vsaka želja oziroma zahteva občana ima svoj prav, dolžnost župana in občinske uprave pa je, da čim prej pristopita k reševanju težav.
Moj moto je bil sodelovanje z vsemi, ki lahko pripomorejo k boljšemu delovanju in razvoju občine, tudi s tistimi, ki me leta 2022 niso podpirali. Premajhni smo za delitve na moje in tvoje. Le, če bomo enotni, bomo dosegli napredek.
Presenetil pa me je stečaj skupnega Javnega podjetja Prlekija. Moj prvi uradni dogodek kot novoizvoljeni župan je bil sestanek sveta ustanoviteljic Prlekije 20. decembra 2022. Škoda je, da smo dobro delujoče javno podjetje tako enostavno pahnili v stečaj. Nihče ne more povedati, kakšne bodo posledice stečaja za proračune občin in njihove občane.«
Vodooskrba je bila očitno ena večjih preizkušenj tega mandata. Kako danes gledate na to zgodbo in kaj ste se iz nje naučili?
»Zadeva še zdaleč ni v celoti rešena. Občina je iz stečajne mase JP Prlekija v stečaju prejela poplačane vse terjatve v višini 181.250 evrov. Niso pa rešene druge zadeve, predvsem delitev premoženja skupnega sistema C in cena vode.
Predlaganega načela, da je tisto, kar je na območju posamezne občine, njeno, ne bomo sprejeli, ker bi po naši oceni škodovali premoženju občine za več kot 500 tisoč evrov. Občinski svet mi je dal mandat, da take dikcije sporazuma ne podpišem.
Sodišče je na prvi stopnji v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila dobave pitne vode po za našo občino nesprejemljivih cenah. Pri takšnem obračunu bi občani za kubični meter vode plačevali približno 2,50 evra.
Moje spoznanje je, da se pri osnovni življenjski potrebi, kot je vodooskrba, lahko zaneseš predvsem na svoje vire. Zato želimo naš javni vodovodni sistem povezati v enovito celoto in postati čim bolj samooskrbni.«
Če se danes ozrete nazaj – kateri dosežek prvega mandata bi postavili na prvo mesto? Kaj je tisto, za kar menite, da bo občini ostalo tudi dolgoročno?
»Poleg investicij v infrastrukturo bi kot največji dosežek izpostavil normalizacijo delovanja občine. V mandatu 2022–2026 smo na 34 sejah občinskega sveta sprejeli 360 sklepov, od tega 349 soglasno, kar pomeni 96,95 odstotka. To kaže, da smo našli konsenz o tem, kaj bomo delali, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi. Vsako leto smo decembra sprejeli proračun za naslednje leto, praviloma tudi dvoletne proračune. To je razlog, da se je v tem mandatu toliko naredilo. Želim si, da bi se tak način dela nadaljeval in da bi se veliki projekti nadaljevali ne glede na to, kdo je župan in kakšna je sestava občinskega sveta.«
Mandat so zaznamovale tri velike investicije – nov petoddelčni vrtec, vodovodni sistem C ter čistilna naprava s kanalizacijo. Kako zahtevno je bilo za občino izpeljati tako velik investicijski cikel in kaj ti projekti pomenijo za prihodnost občine?
»V tem mandatu smo zaključili tri velike infrastrukturne projekte v skupni vrednosti 6,9 milijona evrov. Pri vodovodnem sistemu C – II. faza smo zgradili približno osem kilometrov novih vodovodov. Vrednost projekta je bila 1,8 milijona evrov, pridobili pa smo 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev. Zagotovili smo približno 95-odstotno dostopnost do javnega vodovoda. Ob nastanku občine leta 1994 ni bilo niti enega metra javnega vodovoda.
Nov petoddelčni vrtec je vreden 3,2 milijona evra. Pridobili smo 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev ministrstva in 188 tisoč evrov Eko sklada. Gradnjo smo zaključili novembra 2024.
Tretji projekt je gradnja fekalne kanalizacije in čistilne naprave v aglomeraciji 643, ki zajema Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamno, Biserjane in del Blaguša. Vrednost projekta je 1,7 milijona evrov, pridobili pa smo slabih 680 tisoč evrov nepovratnih sredstev.
Projekt je bil zahteven, saj smo ga izvajali na podlagi 20 let starega gradbenega dovoljenja. Na koncu nam je uspelo pridobiti uporabna dovoljenja in počrpati vsa odobrena sredstva.
Za vse tri projekte smo skupaj pridobili 3,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Najpomembneje pa je, da smo postavili osnovo za prihodnji razvoj. Če želiš privabiti mlade družine ali podjetnike, moraš imeti osnovno infrastrukturo – vodo, kanalizacijo in čistilno napravo.«
Kot lahko opazimo, se velik poseg v prostor trenutno dogaja v središču Svetega Jurija ob Ščavnici, kjer ste podrli staro kinodvorano. Kakšna je prihodnost tega prostora?
»Stara kinodvorana je bila v tako slabem stanju, da bi bila obnova nesmiselna. Objekt ni bil spomeniško zaščiten, je pa bil v zgodovinsko zaščitenem trškem jedru, zato smo morali pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rušenje je praktično končano, prostor pa smo začasno uredili kot plato, ki se uporablja tudi za parkiranje. Dolgoročno so možnosti neprofitna stanovanja, dnevni center oziroma manjši dom za starejše ali ureditev parkirnih in zelenih površin.«
Občina veliko vlaga tudi v ceste. Katere odseke trenutno urejate in kako določate prioritete? Glede na razpršenost občine – je mogoče v enem mandatu zadovoljivo urediti cestno infrastrukturo po vseh naseljih?
»Imamo 27 naselij na 52 kvadratnih kilometrih ter več kot 100 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, od tega približno 12 kilometrov še gramoznih. Urejanje cestne infrastrukture je zato nikoli dokončano delo. Želje občanov so večje od razpoložljivih sredstev, zato je potreben kompromis.
Letos smo asfaltirali pet odsekov gramoznih cest v Žihlavi, Kupetincih in Seliščih. Skupna dolžina je 988 metrov, vrednost del pa je slabih 240 tisoč evrov.
15. septembra se je začela druga faza, v kateri bomo obnovili odsek Sovjak - Kizmina in asfaltirali krajši odsek v Biserjanah. Skupna dolžina je 1012 metrov, ocenjena vrednost pa 280.000 evrov.
Za rebalans proračuna bomo predlagali še obnovo oziroma asfaltiranje odsekov v Galušaku in v Rožičkem Vrhu v skupni dolžini približno 600 metrov.«
Turizem je še en potencial občine. Pomembno vlogo ima Blaguško jezero, pomemben simbol pa je tudi mlin na veter na Stari Gori, ki letos praznuje 30 let. Kako vidite razvoj turizma in kako bi želeli povezati različne turistične točke ter ponudnike?
»Blaguško jezero je z glampingom in postajališčem za avtodome v zadnjih letih naredilo ogromno za prepoznavnost kraja. Sicer je škoda, da se je skupina Falkensteiner letos umaknila iz tega dela. Pomembno je povezovanje z lokalnim okoljem, saj lahko gostom ponudimo domač med, sokove, mesne izdelke in druge lokalne proizvode.
Blaguško jezero mora biti ena od osrednjih točk, na katero se navezujejo druge turistične ponudbe: mlin na Stari Gori, muzej starodobnikov, Otok ljubezni Žihlava ob reki Ščavnici, vinogradniki in vinarji iz Sovjaka ter ponudniki prenočitev in kulinarike.
Pomembno je, da ponudniki drug na drugega ne gledajo kot na konkurente, ampak kot na partnerje.«
Ko govorimo o razvoju podeželske občine, ne moremo mimo kmetijstva. Kako pomembno je kmetijstvo danes in kaj lahko občina naredi za mlade kmete, naslednike na kmetijah ter ohranjanje življenja na podeželju?
»Mi smo predvsem podeželska in kmetijska občina. Kmetij je vedno manj, vendar postajajo večje, bolj organizirane in bolj tržno usmerjene. Veliko gospodarstev ima tudi dopolnilne dejavnosti in proizvode trži neposredno na kmetijah.
Občina že vrsto let objavlja razpise za nabavo kmetijske mehanizacije. Pomagamo tudi pri urejanju dokumentacije in umeščanju novih hlevov ter pomožnih objektov.
Kmetijstvo je pomembna gospodarska panoga in vpliva tudi na podobo krajine. Če njive in travniki ne bodo obdelani, se bo vse zaraslo, posebej v bolj hribovitih predelih.«
Pomemben del prihodnosti občine je tudi digitalna infrastruktura. Kako poteka širitev optičnega omrežja in ali lahko občani pričakujejo, da bo v prihodnje večina občine pokrita z optiko?
»Optično vlakno danes ni več nadstandard, ampak nuja, še posebej za podjetja.
V tem mandatu smo zgradili omrežje v Rožičkem Vrhu, Grabonošu, Ženiku, na Stari Gori in v Terbegovcih. Zdaj smo tik pred koncem gradnje pri Svetem Juriju, na Jamni in v Biserjanah. Investitor je Telekom Slovenije, občina pa pomaga pri dogovarjanju z občani in usklajevanju izvedbe.
Če se bo ta tempo nadaljeval, bo do konca naslednjega mandata optično omrežje dostopno velikemu delu občine.«
V mandatu ste veliko pozornosti namenili tudi energetski samooskrbi in sončnim elektrarnam na javnih objektih. Kaj želite s tem doseči dolgoročno?
»Naša občina se je prijavila v treh konzorcijih. Postavili smo sončne elektrarne na kulturno-upravnem središču, osnovni šoli, novem vrtcu, zdravstveni postaji in objektu nekdanje občine.
Skupna vrednost vseh investicij je 310 tisoč evrov, od tega smo pridobili 195 tisoč evrov oziroma 62,9 odstotka sofinanciranja.
Dolgoročni cilj je zmanjšati stroške energije in povečati energetsko samooskrbo občine. Hkrati pa moramo biti zgled občanom in gospodarstvu.«
Sveti Jurij ob Ščavnici je občina z velikim številom društev in močno prostovoljsko tradicijo. Kako pomembni so za življenje občine gasilci, športna, kulturna in druga društva ter kakšno podporo jim lahko občina zagotovi?
»Naša občina je znana po številnih društvih, saj jih imamo približno petdeset – od gasilskih, športnih in turističnih do drugih. Društva so pomemben del družbenega življenja, zato jim občina zagotavlja brezplačne prostore in finančno podporo. Sredstva za ta namen smo v proračunu tudi povečali, posebno vlogo pa imajo gasilci, ki opravljajo javno službo.
Menim, da je za društva dobro poskrbljeno, kar se kaže tudi v njihovih uspehih. Občina podpira tudi projekte in simpozije, povezane z našo zgodovino in pomembnimi osebnostmi. Zavedamo se svojih korenin in pomena sodelovanja pri ustvarjanju prihodnosti občine.«
Eden največjih izzivov manjših občin je, kako zadržati mlade in privabiti mlade družine. Kaj lahko konkretno naredi občina?
»Naša občina ima dobro lego. Pomurska avtocesta nas je približala Mariboru in Murski Soboti, blizu je tudi Avstrija, zemljišča pa so cenovno ugodnejša kot v večjih krajih. Zdaj, ko smo uredili osnovno infrastrukturo, imamo dobre pogoje, da privabimo mlade. Moramo pa spremeniti občinski prostorski načrt, ki je že v postopku. Prejeli smo več kot 200 pobud občanov za spremembo namenske rabe zemljišč. Pripraviti moramo potrebno dokumentacijo, da bomo lahko čim več pobud vključili v prostorski načrt.
Občina ima tudi druge mehanizme – subvencioniranje komunalnega prispevka za novogradnje, subvencije za otroke v vrtcu, spodbude za podjetnike in pomoč pri nakupu osnovnih delovnih sredstev. Ob nastanku občine leta 1994 je na našem območju živelo približno 3100 prebivalcev, danes jih je okoli 2800. Ta trend moramo obrniti. Kot pravi pregovor: na mladih svet stoji.«
Za konec – boste kandidirali za še en mandat župana Občine Sveti Jurij ob Ščavnici? Če se boste odločili za ponovno kandidaturo, s čim bi radi prepričali občane in kaj bo vaš glavni cilj v naslednjih štirih letih?
»Da, kandidiral bom še za en mandat. Izzivov je ogromno. Volje, ciljev in energije prav tako. Občanov ne želim prepričevati samo z obljubami, ampak predvsem s tem, kar smo naredili, in s pristopom, s katerim smo prišli do rezultatov: pogovarjanje, sodelovanje, iskanje kompromisnih rešitev, hkrati pa poslušanje predlogov drugih in predvsem ažurno reševanje težav občanov.
Če mi bodo občani zaupali še en mandat, želim nadaljevati začeto delo: dokončati pripravljene projekte, urediti prostorski načrt, razvijati stanovanjska in poslovna zemljišča, nadaljevati vlaganja v infrastrukturo ter ustvariti pogoje, da bodo mladi tukaj videli svojo prihodnost.
Ob Osnovni šoli Sveti Jurij bomo uredili igrišče z umetno travo, tribune ter sanirali brežino ob obstoječem igrišču. Pripravljena je projektna dokumentacija za obnovo zdravstvene postaje, zaključuje se tudi dokumentacija za obnovo stare šole na Stari Gori.
Pomembna bosta nadaljevanje urejanja vodovodnega sistema in občinski prostorski načrt. Več kot 200 pobud občanov je treba obravnavati in jih, kolikor bo mogoče, vključiti v prostorski načrt. Pomemben bo tudi odkup zemljišč v poslovni coni, saj povpraševanje po zemljiščih ob izvozu z avtoceste obstaja.
Na koncu bodo občani povedali, ali je bilo naše delo pošteno opravljeno. Če bodo ocenili, da smo delali dobro, bom njihov mandat z veseljem sprejel. Če ne, bom čestital zmagovalcu in se podal drugim življenjskim izzivom naproti. Življenje gre naprej v vsakem primeru.«
Naročnik oglasa: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
