Po laških topolih na udaru še en drevored. Škodo povzroča zlatoritka
Zlatoritke se zatira z mehanskim odstranjevanjem, vendar je treba biti previden, saj lahko povzročijo srbečico.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred enim letom smo v Vestniku pisali, da je laške topole v znamenitem drevoredu med Mursko Soboto in Rakičanom napadel škodljivec. Gozdarski inštitut Slovenije je ugotovil, da je drevesa napadla vrsta Fenusella hortulana. Šlo je za listnega zavrtača iz reda kožekrilcev.
Tine Hauptman z oddelka za varstvo gozdov nam je takrat dejal, da škodo povzročajo ličinke oziroma paragosenice, ki se prehranjujejo s tkivom listja. Pojasnil je, da ustvarijo listne mine, zaradi zmanjšanja asimilacijske površine pa je prirastek dreves nekoliko zmanjšan. Običajno listni minerji ne pomenijo večje grožnje drevesu, razen če se v večjem obsegu pojavljajo leto za letom.
Pri Hauptmanu smo preverili, ali so se škodljivci v drevoredu pojavili tudi letos. »Po podatkih upravljavcev drevoreda (soboška Komunala, op. p.) se je omenjena vrsta na topolih pojavila tudi v letošnjem letu, vendar v precej manjšem obsegu, tako da zdravje drevja zaradi tega škodljivega organizma ni ogroženo,« je dejal.
Nam je pa povedal, da so bili v tem letu obveščeni o množičnem pojavu gosenic na hrastih v drevoredu med Mursko Soboto in Bakovci. »V prejšnjem tednu smo na lokaciji odvzeli vzorce, analiza pa je pokazala, da gre za vrsto Euproctis chrysorrhoea (slovensko ime zlatoritka). Gre za metulja, ki ima za gostitelje različne vrste listavcev, zelo pogosto se pojavi prav na hrastih,« pove Hauptman.
Kombinacija dejavnikov lahko povzroči sušenje
Razložil je, da škodo povzročajo gosenice, ki se prehranjujejo z listjem gostiteljskih rastlin in povzročajo defoliacijo oziroma uničenje listov. Zaradi obžiranja gostiteljska rastlina okrni, načeloma pa vrsta sama po besedah Hauptmana ne ogroža zdravja dreves. Lahko pa v kombinaciji z drugimi škodljivimi dejavniki, denimo mraznice ali suše, pride do sušenja posameznih dreves.
Zlatoritka, kot pojasnjuje, razvije eno generacijo na leto. Metulji so bele barve in imajo na koncu zadka šop rumenih dlačic. Pojavljajo se od konca junija do sredine julija.
»Samice odlagajo jajčna legla (do 400 jajčec) na spodnje strani listov. Legla prekrijejo z dlačicami zadka. Konec avgusta in v začetku septembra se izležejo gosenice, ki začnejo obžirati listje. Jeseni na koncih vej oblikujejo gnezda, tako da prepredajo liste, s katerimi se prehranjujejo. V teh gnezdih prezimijo, v enem gnezdu pa je lahko do 400 majhnih gosenic, ki so sivo-črne barve. Proti pomladi gosenice zopet začno obžirati listje, navadno ponoči, ter se vračajo v gnezdo. V zadnjem stadiju se gosenice razidejo, krajši čas se še prehranjujejo, nato pa se posamezno zabubijo med listjem ali pa na tleh. Proti koncu junija se iz bub razvijejo metulji,« je opisal njihov življenjski krog.
Gozdarski inštitut je po ogledu na terenu ugotovil, da so gosenice že na sklepni stopnji razvoja. »Predvidevamo, da bodo kmalu prenehale obžirati listje in si poiskale mesto, kjer se bodo zabubile.«
Rezultat tople in suhe pomladi
Hauptman je še pojasnil, da je zlatoritka avtohtona vrsta, ki je stalno navzoča v naših ekosistemih. »Večinoma so populacije te vrste maloštevilne, tako da poškodb na gostiteljih ni zaznati, včasih pa pride do lokalnih namnožitev, predvsem na bolj odprtih (osončenih) lokacijah,« pravi in dodaja, da podatkov o namnožitvi te vrste na drugih krajih v Sloveniji za zdaj nimajo.
Kako se jih lahko zatira? Strokovnjak pojasnjuje, da se jih lokalno zatira z mehanskim odstranjevanjem in uničevanjem gnezd z gosenicami. Ta ukrep je priporočeno izvajati od septembra do marca, vendar je treba biti primerno zaščiten. »Gosenice zlatoritke so prekrite s strupenimi dlačicami, ki pri človeku lahko povzročijo srbečico oziroma vnetje kože, dlačice pa lahko dražijo tudi človekova dihala,« opozori Tine Hauptman.
Zanimalo nas je še, ali so podnebne razmere vplivale na pojav škodljivcev. Sogovornik pravi, da je nedavna raziskava v Severni Ameriki pokazala, da na razvoj omenjene vrste ugodno vplivajo razmeroma visoke temperature v času prehranjevanja gosenic, tako jeseni kot spomladi, razvoj pa ovirajo predvsem spomladanske padavine.
»Na podlagi tega predvidevamo, da bi lahko bila letošnja namnožitev rezultat relativno tople in suhe zgodnje pomladi,« je dejal. Dodal je, da v državi letos opažajo namnožitev še nekaterih drugih vrst. V nekaterih predelih se je močno namnožil trdoleskov zapredkar, po dolgem času pa so opazili tudi porast poškodb zaradi kostanjeve šiškarice.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
