V Gornjih Slavečih so se spomnili pomembne evangeličanske pisateljice
Frida Kovač Fichtmüller je pisala tako v knjižni slovenščini kot prekmurščini. Ob 30-letnici njene smrti so pripravili razstavo in recital ter se podali na Fridin pohod.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evangeličanska cerkvena občina Gornji Slaveči in Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja sta ob 30. obletnici smrti Fride Kovač Fichtmüller pripravila Fridin pohod ter razstavo o njenem življenju in delu. Razstavo, ki jo je postavil Franci Just, so odprli minulo soboto v evangeličanski cerkvi v Gornjih Slavečih, tam pa bo našla tudi stalno mesto.
Frida Kovač Fichtmüller se je rodila leta 1908 v Leobnu v takratni Avstro-Ogrski očetu Juliusu in materi Katharini Fichtmüller roj. Horvath, ki je bila Prekmurka. Med prvo svetovno vojno je družina živela v Ljubljani. Kmalu po vojni je Fridi umrl oče in lagodnega življenja je bilo konec. Zaradi devalvacije po vojni sta z mamo izgubili ogromno premoženja in se preselili v Gradec, kjer je Katharina s preostalim denarjem zgradila gostilno z več stanovanji. V Gradcu je Frida obiskovala najprej meščansko šolo, nato pa še dveletno trgovsko šolo. Leta 1928 se je poročila s Karlom Kovačem in se preselila v Gornje Slaveče, kjer je začela pisateljevati. Tam je živela vse do moževe upokojitve. Nato sta se preselila v Maribor, kjer sta ostala do smrti.
Frida se je že zelo hitro po preselitvi v Prekmurje naučila prekmurščine in madžarščine. Prve sestavke je objavljala v nemškem časopisu Neue Zeit, ki je izhajal v Zagrebu. Nato je pisala krajša prozna dela in pesmi, ki so bili objavljeni v Düševnem listu ter Evangeličanskem kalendarju. Ta prva dela so bila v prekmurščini in nemščini. Nato je poskušala pisati novele v slovenščini. Rudi Čačinovič, ki je v Mariborskem večerniku urejal prekmursko stran, jo je povabil k sodelovanju in v letih 1937−1939 so se pojavili njeni prvi podlistki iz prekmurskega življenja. Miško Kranjec ji je pomagal, da so bili njeni sestavki objavljeni tudi v Mladem Prekmurcu v letih 1937–1939. V Murski krajini je izšel njen roman Mati in drugi krajši sestavki. Roman Nesrečnik bi moral iziti tudi v knjižni obliki, a je to preprečila druga svetovna vojna. Po vojni je pisala krajše sestavke, ki so večinoma izšli v Evangeličanskem listu. Napisala je tudi dramo Kruh.
Po odprtju razstave so lahko navzoči, med katerimi sta bila tudi vnuk in pravnuk Fride Kovač Fichtmüller, prisluhnili še recitalu odlomkov iz njenih del, nato so se zbrani podali še na Fridin pohod po Gornjih Slavečih. Od cerkve jih je pot vodila k Lenarčičevemu mlinu, kjer jim je o zgodovini mlina nekaj besed povedal župan Kuzme Jožef Škalič, nato so pot nadaljevali do osnovne šole v Kuzmi, kjer jih je čakalo kosilo. Kasneje so se odpravili še do Ciline iže in se na koncu vrnili na izhodišče, kjer je sledilo druženje. Za vse tiste, ki hoje niso zmogli, pa je bil na voljo turistični vlakec.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
