Kolumna: Zato so mediji četrta veja oblasti
Če vemo, kako se je tako kreganje v preteklosti končalo, sem prepričan, da bomo Evropejci to meso v kratkem imeli na svojih krožnikih.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za čas, v katerem živimo, lahko brez pretiravanja zatrdimo, da je obdobje medijske ekspanzije. Portali in medijske hiše nas obsipavajo tako z globalnimi novicami kot tudi povsem nepomembnimi vestmi. In mi to beremo, o tem govorimo in pustimo, da vpliva na nas. Te novice so včasih prijetne, drugič spet slabe.
Ena takih, ki je obšla našo državo v bližnji preteklosti, je govorila o poginu živali na kmetijskem obratu. Kljub temu da se zdaj s tem pretežno ukvarjajo le še institucije, mediji pa so na lovu za novimi dogodki, je zame primer še zelo živ. Živ zaradi vprašanja, ki ob razkritju dogodka po navadi nikogar ne zanima. To je vprašanje, kaj osebo pripelje do takega početja. Zakaj bi nekdo, ki je desetletja gospodaril in redil živali, bil dober gospodar, naenkrat povzročil njihovo smrt. Zagotovo ne iz užitka ali zabave. Seveda je moje razmišljanje splošno in ni vezano zgolj na zadnji dogodek.
Podpisani sem dobrih 32 let opravljal delo terenskega veterinarja in v tem času smo imeli sedem, morda osem primerov zanemarjanja, ko je prišlo do pogina ali odvzema živali. Niti enkrat krivci niso bili brez potrebe po zdravstveni pomoči. Bodisi je šlo za duševne težave ali alkoholizem. To seveda ne zmanjša krivde, potrjuje pa omenjeno dejstvo, da taki ljudje potrebujejo tudi pomoč in ne samo medijskega linča, ki je vedno sledil razkritju. Še vedno so ljudje, sosedje, znanci, sorodniki, sovaščani … In kaj je lažje kot to, da nekoga, ki je na tleh, poteptamo do konca.
Mediji kar tekmujejo, kdo bo že itak slabi novici dodal še kaj bolj groznega. Tu so še komentarji bralcev, ki tudi želijo potencirati dogodek, žalijo delodajalce in se skrivajo pod lažnimi imeni. Toda naj se še tako trudimo, je dejstvo, da so taki dogodki bili, so in bodo tudi v prihodnje in temu se ne moremo izogniti. Take zakonodaje, ki bi lahko to preprečila, ni. In kaj lahko se že sedaj pri kakem posamezniku, ki praviloma živi sam s svojimi problemi, spet kuha v glavi kakšna težava, ki bo izbruhnila s poginom kakšne živali.
In stroka bo spet iskala vzrok, če ni morda cepljenje krivo, da lastnik živalim ni dajal hrane. Mediji bodo spet trgali zadnje celice mesa z okostja novega »betežnika«. Seveda se take stvari ne dogajajo zgolj pri nas. Če sem iskren, mislim, da je tovrstnih težav drugod po Evropski uniji še precej več kot pri nas. Vključno s pasjimi farmami.
Naj izkoristim priložnost in z bralci delim še eno mnenje. Po navadi nas pretrese, ko vidimo posnetke shiranih in poginjenih živali. Ob videnem si
ustvarimo prvo mnenje in v nas vzbudi skrb, ogorčenje, jezo … Toda obstaja še en skriti sovražnik, ki vpliva na vse nas in po navadi o njem ne govorimo. A zelo vpliva na naše življenje. Prav v tem trenutku se EU pogovarja z Brazilijo o uvozu govejega mesa, krav, ki naj bi dobivale rastni hormon in menda tudi antibiotike. Predstavniki Evropske komisije Južnoameričanom grozijo, da takega mesa ne bodo pustili uvoziti, saj naši standardi tega ne dopuščajo.
Brazilija pa grozi s protiukrepi. In če vemo, kako se je tako kreganje v preteklosti končalo, sem prepričan, da bomo Evropejci to meso v kratkem imeli na svojih krožnikih. Sicer zaupam Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, toda ob obilici izdelkov, ki jih dnevno uvažamo, je praktično nemogoče slediti vsem. Zato se pogosto zgodi, da takrat, ko uprava ugotovi nepravilnost, že precej take hrane zaužijemo.
Kaj pri tem bode v oči? To, da bomo dobro slovensko meso izvažali, namesto da bi ga porabili doma. Nekdo pač mora zaslužiti, ne glede na posledice. Sicer pa so lobiji v EU legitimna stvar in kaj lahko bi v kratkem tako hrano uvažali legitimno.
Kaj sem hotel povedati s tem primerom? Predvsem to, da je prav, da mediji poročajo o nepravilnostih. Toda poročati je treba tudi o takih stvareh, ki niso vidne s prostim očesom, pa vplivajo na celo populacijo ljudi. Takrat je prav tako treba obveščati in ozaveščati ljudi, da taka hrana vpliva na kakovost njihovega življenja.
Sicer pa: pred dnevi sem prebral, da je ta planet zadosti velik za kakovostno življenje le štirih milijard ljudi. Nas pa je dvakrat toliko.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.