Vrtovi in vodnjaki ukrajinskega umetnika v Pavlovi hiši
Projekt Antona Tkačenka temelji na razdelitvi človeškega obstoja na različne sfere
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Pavlovi hiši v Potrni si je še do 11. julija mogoče ogledati zanimivo razstavo ukrajinskega umetnika in kustosa Antona Tkačenka, soustanovitelja ateljeja Ziegel v Gradcu, ustanovitelja prostora samoupravljanja Garage 127, kontekstualne galerije Nulla ter člana skupine Vidsotok.
Njegov projekt Vrtovi in vodnjaki na obeh straneh meje temelji na razdelitvi človeškega obstoja na različne sfere. Po navdihu ukrajinskega baročnega filozofa Hrihorija Skovorode in prek vzporednic njunih biografij je Tkačenko v Pavlovi hiši ustvaril razstavni triptih, ki je razdeljen na »jaz«, »mi« in »oni«. Vsak del se ukvarja s skupno temo, ki se ji približuje na različnih ravneh. Umetnik je ustvaril koncept, po katerem obiskovalec doživlja razstavo med sprehodom. Ideja razstave se »razcveti« predvsem v prehajanju iz enega območja v drugo. Osrednja tema projekta je po umetnikovih besedah pripoved o potovanju – ne skozi prostor in čas, marveč skozi kontekste. Gre za premik iz notranjega prostora prek skupnega dela do večjega kulturnega procesa. Čeprav hkrati živimo v vseh teh kontekstih, jih je želel obravnavati ločeno in jih celo soočati.
Na odprtju razstave je zvočni umetnik, skladatelj in performer Nick Acorne na vrtu Pavlove hiše predstavil lokaciji prilagojen performans s svojim lastnoročno razvitim glasbilom, ki temelji na senzorjih. Razstavo pa tudi zdaj spremlja zvočna instalacija Imaginary Sound Garden – zvočna pokrajina, nastala iz algoritmov, ki se stalno spreminja in ustvarja dinamično akustično okolje.
Pa še nekaj besed o Antonu Tkačenku: študiral je na nacionalni univerzi za gradbeništvo in arhitekturo ter na pedagoški univerzi v Harkovu. V svoji umetniški praksi se ukvarja s temami nestabilnosti in preobrazbe izkušnje. Raziskuje človekovo stanje v okoliščinah, ko se ustaljeni sistemi opore porušijo in jih nadomestijo institucije ali skupnosti, ki lahko v obdobjih nestabilnosti, krize ali prevrednotenja vrednot začasno prevzamejo vlogo posameznikovega občutka identitete. Pomemben motiv njegovega dela je ukvarjanje z nevidnim – zamišljenimi ali iracionalnimi silami, ki se pojavljajo kot način osmišljanja izkušnje in kot oblika psihološke podpore. Poseben vidik njegove dejavnosti je kuratorska praksa. Njegovi projekti pogosto delujejo kot prostori interakcije, v katerih se skupna izkušnja oblikuje skozi napetost med realnim in zamišljenim. Pomemben element te prakse je ustvarjanje možnosti za interakcijo ter kolažno povezovanje idej in izkušenj različnih umetnikov. Izkušnje, pridobljene v teh kontekstih, umetnik nato preoblikuje v umetniška dela.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.