Že 13 let živita v zabojniku, brez kopalnice ali stranišča
Matilda in Jože Kerec se že dalj časa soočata z bivanjskim problemom. Občina Grad, ki jima je zagotovila začasno nastanitev, šele zdaj pripravlja dokumentacijo za sanacijo plazu, ki je ogrozil njuno hišo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mineva trinajst let, odkar 72-letna Matilda Kerec in njen sin Jože iz Kovačevec živita v majhnem bivalnem zabojniku. Tega jima je po sprožitvi plazu pri njuni stanovanjski hiši v neposredni bližini nekdanjega domovanja postavila Občina Grad.
Hiša zaradi plazu in nevarnega plazovitega območja, pod katerim stoji, ni več primerna za življenje. Sedaj jima grozi, da bo v dolino zdrsel tudi zabojnik, v katerem živita. Ta je namreč zgolj na lesenih temeljih postavljen prav na vrhu hriba nad njuno hišo, kjer se je sprožil plaz.
»Vidite, v kakšnem živiva že trinajst let. Očitno bo tako, dokler se kaj ne zgodi,« nam je vdana v usodo ob obisku pripovedovala Kerečeva, ki je morala s sinom ob preselitvi v zabojnik sama poskrbeti za streho nad zabojnikom ter za dostop do vode in elektrike v novem domu.
Dostop do vode sta si Kerečeva zagotovila tako, da sta iz stare hiše do zabojnika speljala več plastičnih cevi. Ker zabojnik stoji na hribu, sta morala priključiti še črpalko, ki vodo poriva po klancu navzgor. Tudi elektriko sta si uredila na tak način, z več kabelskimi priključki jo imata speljano iz stare hiše.
»Kakšen je bil dogovor glede zagotovitve vode in elektrike v zabojniku ter postavitve strehe, ne vem, ker sem mandat nastopila konec leta 2014,« je na naše vprašanje, zakaj jima tega ni zagotovila Občina Grad, odgovorila županja Cvetka Ficko.
Škaf njuna kopalnica
Ker je zabojnik dolg le približno 6 metrov in širok okoli 3 metre, Kerečeva veliko prostora v njem nimata. Na eni strani je postavljen pograd, na katerem spita, na eni od daljših sten zabojnika so kuhinjski in drugi elementi, v katerih imata shranjenih nekaj oblačil za vsakodnevno rabo, po druge se morata vsakič spustiti v dolino in jih vzeti v stari hiši.
Na drugi strani zabojnika je miza z dvema stoloma, v kotu je še televizija. »Več kot to nimava. Ko pridejo kakšni obiski, jih nimava kam dati. Tako pač je,« pove Matilda in na vprašanje, kje imata stranišče in kopalnico, le z roko pokaže skozi okno.
»Stranišče vidite tam v gozdu med drevesi. Najina kopalnica pa je že trinajst let škaf. Hvala bogu, da imava pri stari hiši še pralni stroj, kjer perem obleke, vendar to pomeni, da moram vsakič znova po tem bregu do hiše in nazaj. Če bi bila zdrava, bi še nekako šlo.« Večino opreme v zabojniku sta Kerečeva prejela od dobrih ljudi, kupila sta si hladilnik z zamrzovalnikom, televizijo in kakšne manjše stvari.
Drugam nista želela
Županja Cvetka Ficko si je s sodelavci iz občinske uprave in režijskega obrata večkrat ogledala kraj, na katerem stoji bivalni zabojnik Kerečevih, prav tako naj bi Matildi in Jožetu, ki je bil nekaj časa zaposlen na občini, večkrat obljubljali, da jima bodo pomagali pri rešitvi stanovanjskega problema.
A po trinajstih letih rešitve še vedno ni, sedaj se že zabojnik nevarno nagiba v dolino. Kot je povedala županja, so 1. februarja 2018 s podžupanom in svetnikom vasi Kovačevci opravili ogled lokacije, saj se zabojnik zaradi podlage nagiba na eno stran. Na ogledu naj bi se z gospo Kerec in njenim sinom dogovorili, da se izvede betonska podlaga v izmeri 7 metrov krat 4 metre in pol na isti lokaciji.
»Občina bi financirala izvedbo zemeljskih in betonskih del ter dvig zabojnika, vsa druga dela naj bi izvedla sama. Dogovorjeni rok je bil druga polovica aprila oziroma začetek maja 2018, dela bi trajala tri tedne, za ta čas bi si morala lastnika zagotoviti bivanje pri sosedu. Do izvedbe ni prišlo, saj sta bivala v zabojniku, zato občina k izvedbi ni mogla pristopiti,« je pojasnila županja. Da so jima obljubljali izvedbo betonske podlage, s čimer bi zagotovili stabilnost zabojnika in preprečili plazenje podlage, je potrdila tudi Kerečeva.
Občina jima je kot eno od možnosti predlagala tudi nastanitev drugje, vendar se nista želela preseliti iz vasi Kovačevci. »Ponujali so nama staro hišo na Dolnjih Slavečih, vendar bi morala tudi tam vse sama obnoviti. Res je tudi, da se iz domače vasi nisva želela preseliti, ker imava tu vsaj nekaj zemlje, kjer si pridelava nekaj zelenjave in si tako vsaj malo zmanjšava stroške.«
Ti so precej visoki, saj morata plačati vse položnice kot drugi. Med drugim samo za elektriko mesečno odštejeta okrog 140 evrov, saj se tudi grejeta s klimo. Poleg vsega se spopadata z veliko vlažnostjo v zabojniku, zaradi česar sta morala v teh letih zamenjati že več vzmetnic.
Sanacija šele leta 2027?
Matilda Kerec in sin imata v bližini doma v lasti travnik, za katerega sta občini predlagala, da bi jima tam postavili zabojnik, vendar bi morali za to spremeniti namembnost zemljišča. »Postavitev bivalnega zabojnika na travniku ni možna, saj je to kmetijsko zemljišče in ni namenjeno gradnji. Pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta s strani lastnika zemljišč nismo prejeli pobude za spremembo namembnosti zemljišča,« je pojasnila Fickova.
Dodala je, da so marca 2026 s predstavniki Državne tehnične pisarne opravili ogled na terenu, občina pa je trenutno sredi priprave investicijske in projektne dokumentacije za sanacijo plazu v Kovačevcih in na drugih lokacijah v občini. To so nam potrdili tudi na ministrstvu za okolje, kjer so dodali, da gre za plaz, ki se počasi premika, nazadnje se je sprožil 4. avgusta lani.
»Način sanacije in obseg investicije bo znan, ko bodo izvedene geološke raziskave in izdelana projektna dokumentacija. Po informacijah, ki smo jih prejeli od občine, bi se sanacija lahko začela v letu 2027,« so še povedali na ministrstvu in pojasnili, da je za sanacijo predvidena državna pomoč v okviru zakonodaje na področju odprave posledic naravnih nesreč.
Vprašanje kljub temu ostaja, ali bo po sanaciji plazu hiša Kerečevih še primerna za bivanje. To vprašanje smo naslovili tudi na Državno tehnično pisarno, kjer pa so odgovorili le, da bodo morebitne rešitve glede predmetne problematike obravnavane v okviru priprave investicijske dokumentacije.
»Pisala sva tudi Delovni akciji, vendar so naju zavrnili, saj da nimava majhnih otrok, poleg tega bi morali vse delati na novo. Priznam, preveč sem se vznemirjala v vseh teh letih, zdaj pa se več ne, saj ne pomaga nič. Dejstvo pa je, da se ne bo premaknilo nič, dokler se ne bo kaj zgodilo,« je na koncu žalostno dejala Matilda Kerec.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.