Medsosedski spor zaradi vej, ki segajo na tuje dvorišče. Kakšne so pravice?
Če vam ne uspe sporazumno, se lahko obrnete na pravnike.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Odnosi med sosedi niso vedno rožnati in v marsikateri vasi in ulici hitro pride do kratkega stika med lastniki zemljišč. Tudi v Veščici v Mestni občini Murska Sobota se spor vleče že daljše obdobje.
Naša bralka, ki se nam je oglasila s svojim žuljem, je zaskrbljeno pripovedovala, da tik ob njenem dvorišču, za ograjo na sosedovi parceli, rastejo visoka iglasta drevesa. Njihove veje segajo na njeno dvorišče, z njih letijo iglice in ji onesnažujejo okolico.
Kot pravi, jo je najbolj strah, da bi se drevesa v silovitejšem vetru in močnejšem neurju podrla, padla na njeno vrtno uto in ograjo ter ji s tem povzročila materialno škodo.
Sogovornica je dejala, da je soseda že večkrat pozvala, naj poreže veje, vendar njene pobude vztrajno ignorira in zavrača. Obrnila se je tudi na mestni inšpektorat, kjer so ji povedali, da gre za sosedski spor, za reševanje katerega nimajo pristojnosti. Drugače bi seveda bilo, če bi veje segale na občinsko lastnino, torej na cesto, pločnik ...
Bralka je jezna, ker ji nihče ne zna pomagati, sosed pa da je problematičen in se ga boji. Poklicala je tudi že strokovno službo, ki bi veje porezala, vendar jo je ta zavrnila iz istega razloga, saj ni imela za posege pridobljenih nobenih soglasij.
Kakšne so vaše pravice, če imate podobne težave?
Stvarnopravni zakonik v 83. členu navaja, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, prav tako korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.
Opozorimo, da to ne velja, kadar je meja nepremičnin v gozdu. Če je lastniku sosednje nepremičnine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje, kot je opisano, ima pravico do odškodnine, še navaja zakonik.
Tudi plodovi z vej, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine, postanejo z ločitvijo lastnina lastnika te nepremičnine. Če se spori ne morejo rešiti sporazumno, se lahko odločite za reševanje po pravni poti. Pravniki lahko namreč sestavijo pisni zahtevek, s katerim boste od svojega soseda zahtevali obrezovanje vej.
Na mestnem inšpektoratu so na naše poizvedovanje odgovorili, da občanom svetujejo, da skušajo zadevo najprej rešiti sporazumno s sosedom. "Kadar dogovor ni mogoč, gre praviloma za vprašanje zasebnopravnih razmerij med lastnikoma nepremičnin. V takšnih primerih lahko lastnik svoje pravice uveljavlja v skladu z veljavno zakonodajo oziroma po sodni poti," so navedli.
Priporočajo pa tudi redno vzdrževanje dreves, grmovnic in živih mej, saj se s tem preprečujejo spori med sosedi, obenem pa se zagotovi varna in urejena okolica za uporabnike prostora.
Kako pa je z neurejenostjo sosedovih parcel?
Tudi v primeru visoke trave in zaraščenosti lahko soseda najprej pozovete k urejanju okolice, in če ne uspe vam, lahko to stori pravnik.
Če gre za kmetijsko zemljišče, se lahko obrnete na inšpektorat za kmetijstvo. Lastniki so dolžni kmetijska zemljišča pokositi vsaj enkrat na leto. Na spletni strani, kjer ponujajo brezplačne pravne nasvete, pravijo, da se lahko lastniki kaznujejo z globo v višini od 500 do 5000 evrov po posamezni parceli.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
