Maja Hajdinjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Sara Kager je pesnica in fotografinja, po izobrazbi pa inženirka grafičnih in interaktivnih komunikacij, doma iz Radenec. Zadnjih sedem let je v domačem kraju vodila knjigarno, sedaj pa je našla nov izziv tam, kamor je že od mladostniških let rada zahajala na zabavo in druge dogodke.

Zakaj ste se odločili sprejeti izziv vodenja mladinskega centra?

»Imeti svojo knjigarno in biti samostojni podjetnik je bilo super obdobje, in čeprav vsi romantizirajo to, da si sam svoj šef, prinaša to tudi zelo veliko izzivov. Še posebej v zadnjem času smo se mikroobrtniki spopadali z res velikimi finančnimi zalogaji, kar se tiče prispevkov državi. Ampak bolj kot zaradi finančnega vidika se mi je zdelo, da se še imam za dokazati na kakšnem drugem področju. In ko sem sama pri sebi začutila, da je čas za neki premik in korak naprej, se je ravno v tem trenutku pojavila ta priložnost.

Že več kot 15 let sem aktivna pri mladinskem društvu Vrelec v Radencih in če toliko časa nekaj delaš prostovoljno, potem te ta stvar očitno veseli in se počutiš zelo domače na tem področju. Če pa imaš možnost ljubezen do tega preslikati na delovno mesto, pa mislim, da je to popolna kombinacija. Tako da nisem preveč razmišljala. Z veseljem hodim v službo in imam super sodelavce, tudi direktorica zavoda Kultprotur, pod katerega spada mladinski center, nama s sodelavcem Tadejem Ferčcem daje proste roke, da lahko uresničiva, kar si zamisliva, in da skupaj vidimo, ali se neke stvari obnesejo.«

Maja Hajdinjak

Ste že prej spremljali delo mladinskega centra?

»Ja, dosti smo zahajali sem še pred nekaj leti, ko je mladinski center še vodil Tomaž Rous. Takrat je bilo veliko alternativne scene, raznih koncertov rock in metal glasbe in kot privrženci take glasbe smo bili res velikokrat tukaj – no, pa tudi nekaj let mlajši smo bili (smeh). Potem je mladinski center malo poniknil s te alternativne scene, zdaj pa jo želiva s sodelavcem Tadejem pripeljati nazaj. Ne samo na območju Gornje Radgone, tudi širše po Pomurju je bila ta scena tukaj znana in še vedno je veliko zdaj že odraslih pripadnikov alternative, tako da si jo želiva obuditi. Vseeno pa želiva narediti tudi neke nove vsebine za mlajše generacije, ki pa v bistvu ne čutijo več te alternativne scene, vsaj tako opažamo, in skušati izvedeti, kaj jih sploh zanima, s čim jih lahko pritegnemo.

To, kako spraviti mlajše generacije, ki so prilepljene na zaslone, nazaj v mladinski center, je definitivno velik izziv. Zanimajo jih zelo specifične stvari, opažamo, da se na neke klasične dogodke ne odzivajo tako, kot bi si mi želeli, tu mislim na razna potopisna predavanja, pogovorne in literarne večere, delavnice. Ob tem pa seveda želimo ohraniti vse dobro, kar je mladinski center ponujal doslej. Seveda ima vsak vodja svojo vizijo, je pa to, da ohraniš dobre stvari in dodaš še kaj, kar vidiš, da bi bilo morda dobro, po moje dobitna kombinacija.«

Jure Kljajić

S prejšnjo vodjo se je delo mladinskega centra usmerilo bolj v delo z otroki in mlajšimi mladostniki. Je bila tudi želja zavoda Kultprotur, da se mladinski center spet vrne k alternativni sceni in ponudbi za malo starejše mladostnike in mlade po duši?
»Ja, to je bil skupni dogovor. Vodstvo gotovo najbolj ve, kaj je bilo nekoč dobro. Sicer pa, kot že rečeno, je bilo tudi delo prejšnje vodje dobro. Tudi odkar sem sama tukaj, smo že organizirali ogled lutkovne predstave za predšolske otroke in tudi več delavnic, vendar pa mislim, da ta prostor ne bi smel biti namenjen samo otrokom kot neki podaljšek vrtca ali podaljšanega bivanja v šoli, saj, kot pove že ime, je mladinski center namenjen mladini. Seveda ciljamo na to, da bodo ti otroci, ko odrastejo, naši obiskovalci in je dobro, da občasno pridejo sem, da tukaj niso samo neki koncerti, ampak da jim to postane domače okolje. Vendar pa je pomembno, da naredimo nekaj tudi za tiste, katerim je ta prostor v prvi vrsti namenjen, to pomeni mladini in malo starejši mladini, ki še vedno zelo rada pride sem (smeh). Vizija je torej obuditi alternativno sceno, ki je v Gornji Radgoni bila nekoč močno prisotna.«

Delo za otroke in mladostnike tako vseeno ostaja pomemben del delovanja centra.

»Seveda. Sodelujemo z vrtcem, s šolo pa bomo začeli intenzivneje sodelovati po poletnih počitnicah. Tukaj ciljamo predvsem na zadnjo triado, oni so med tistimi skupinami, za katere še iščemo načine, kako jih privabiti. Upam pa, da se bodo že čez poletje udeležili na primer kvizov, ki jih bomo začeli organizirati in so tako priljubljeni v zadnjem času. Razmišljamo tudi v smeri, da bi se s šolo povezali na način, da bi neke aktivnosti izvajali tukaj v naših prostorih že v času pouka, ker popoldan je odziv pač takšen, kot je, in ni ravno smiselno organizirati nekaj, česar se potem udeleži samo nekaj posameznikov.«

Maja Hajdinjak

Kaj pa sodelovanje z lokalnimi društvi?

»Ja, začeli se bomo povezovati z njimi, najprej ravno prek že omenjenih kvizov. Prvega, ki bo 24. junija, organiziramo sami, pri naslednjih pa bodo soorganizatorji društva, ki delajo za mladino, to so ŠMK Klinka, MD Vitez Negova in Radgonski skavti. Na ta način bomo v center pripeljali tudi njihove člane, konec koncev pa če soustvarjamo neko vsebino, se glas širi tudi med njihove sledilce oziroma vse tiste, ki jih poznajo. To povezovanje se mi zdi v takem majhnem kraju bistvenega pomena in tega si želim veliko. Ne želim, da je mladinski center enota sama zase, ampak da se povezujemo, konec koncev tudi z likovnim in drugimi društvi v občini – z vsemi, ki delujejo v tem okolju in bi bili pripravljeni sodelovati.«

Načrtujete tudi sodelovanje z drugimi centri alternativne scene, kot je denimo Mikk?

»Ja, sodelovali bomo z Mikkom, z direktorjem Robertom Titanom - Felixom se poznava že iz literarnih vod. Povezala pa sem se tudi z mladinskim centrom s čisto drugega konca Slovenije, z MC Podlaga iz Sežane. Letos je Kosovelovo leto in zelo si želim, da bi v sodelovanju z njimi tukaj pri nas organizirali en Kosovelov dogodek. Tudi gornjeradgonska knjižnica organizira veliko dobrih stvari, tako da se bomo tudi z njimi povezali na način, da bi kakšen dogodek prestavili v naše prostore. Mladinski center ima primeren prostor za kakršen koli dogodek ali dejavnost in zdi se mi škoda, da tega ne bi izkoristili.«

Mladinski center Gornja Radgona

Pred vrati je Radgonsko poletje. Kaj prinaša?

»Glavni organizator Radgonskega poletja je sicer zavod Kultprotur, naša krovna organizacija, mi pa smo seveda soorganizator. Začeli smo 27. junija, ko je na trgu pred mladinskim centrom potekal festival glasbe in piva. 3. julija je bil koncert Take Nine Orchestra in skupine Bandana, 10. julija sta prišla Lado Leskovar in Tone Povše. Potem bo nekaj premora, dogajanje pa se nadaljuje 21. avgusta s koncertom Leopolda I. in Drügih, naslednji dan pa bo Radgonska noč, ki je sicer samostojni dogodek, ampak v okviru Radgonskega poletja. Nastopili bodo Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Blue Planet.

Sklepna dogodka sta zadnji vikend v avgustu, 28. avgusta bo stand up na prostem s Perico Jerkovićem in spremljevalni koncert Tadeja Vesenjaka, za konec pa pridejo 29. avgusta še Zmelkoow in Ukulada. Bomo pa v mladinskem centru čez poletje organizirali še kar nekaj zanimivih dogodkov. Eden od teh bo 24. julija, poimenovali smo ga Penina pod zvezdami. Povezali smo se z Radgonskimi goricami in bomo na grajskem griču, na njihovem prostoru za piknik, opazovali nočno nebo v sodelovanju z Astronomskim društvom Kmica.

Jure Kljajić

14. avgusta bo pred mladinskim centrom letni kino, kateri film bomo izbrali, se še dogovarjamo. Sicer pa smo že začeli z nizom dogodkov, ki smo jim dali ime Vün iz okvira. V okviru teh bomo predstavljali različne posameznike ali društva, ki s svojim delovanjem, najsi bo to poklic ali hobi, štrlijo iz povprečja in bi jih bilo vredno predstaviti širši javnosti. Želimo si tudi čim bolj izkoristiti zunanje površine mladinskega centra, ki so za poletne večere zelo primerne.«

Sicer ste šele kratek čas na mestu vodje, pa vendar – kakšna je vaša dolgoročna vizija delovanja mladinskega centra?

»Želimo uvesti dogodke na zelo različnih področjih, od glasbe, kulture do literature itd., in jih ponavljati na določeno obdobje, da postanejo stalnica. Ljudje se namreč šele s časom, včasih z leti navadijo na neke stvari in jih začnejo obiskovati. To sem opazila pri svojem dosedanjem delu v društvu v Radencih – bolj ko menjavaš neke stvari, manj se jih ljudje navadijo. Zato je tiste stvari, ki jih delaš dobro in kakovostno, smiselno ponavljati, da se obdržijo – a tudi ne prepogosto. Dober primer tega je izmenjevalnica oblačil, ki jo imamo v mladinskem centru že kar nekaj časa na vsaka dva meseca in je zelo dobro obiskana. Zdi se mi, da je najboljše, kar lahko mladinski center ponudi obiskovalcem, to, da jim konstantno ponuja neke kakovostne vsebine.«