Ob nizkem vodostaju najdenih več granat. Koliko jih še skriva reka Mura?
Pogostost najdb je odvisna tudi od izvajanja zemeljskih in gradbenih del, kmetijske dejavnosti, erozije in drugih naravnih procesov ter drugih posegov v prostor.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v zadnjih dveh tednih poročala o treh najdbah neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) v Pomurju. Na več topovskih granat iz obdobja druge svetovne vojne sta sprehajalca naletela v strugi reke Mure v Vratji vasi, v kateri je bilo v teh dneh bistveno manj vode kot običajno, eno granato pa so delavci odkrili pri izkopu gramoza pri podjetju Pomgrad.
Pri upravi smo preverili, ali obstaja kakšna ocena, koliko takih neeksplodiranih ubojnih sredstev, kot so se razkrila zdaj ob rekordno nizkem vodostaju, pod svojo gladino še skriva reka Mura. Pojasnili so, da glede na okoliščine med vojno ni mogoče zanesljivo določiti oziroma oceniti količine streliva in drugih NUS, ki so bila v tem obdobju odvržena v reko Muro na obravnavanem območju ter v umetno strugo oziroma rekkanal starega mlina.
»Takratno ravnanje z vojaškim materialom je bilo v veliki meri odvisno od trenutnih vojnih razmer, razpoložljivosti in načina skladiščenja streliva ter potreb po njegovem odstranjevanju. Zaradi pomanjkanja zanesljivih in celovitih zgodovinskih evidenc, morebitnega premikanja oziroma pogrezanja materiala v rečnem dnu ter vpliva vodnega toka in drugih naravnih procesov zato ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, koliko streliva oziroma NUS je bilo odvrženega na posameznih lokacijah,« so pojasnili.
Dodajajo pa, da je treba pri tem upoštevati možnost, da del odvrženega materiala danes leži pod nanosom sedimenta ali na drugih mestih, kamor ga je skozi desetletja premaknil vodni tok.
Ob izvajanju gradbenih del
V pomurski regiji je bilo v letošnjem letu najdenih pet neeksplodiranih ubojnih sredstev, od januarja lani do 24. avgusta letos pa je bilo na območju regijskega centra za obveščanje Murska Sobota osem intervencij. V letu 2024 jih je bilo šest.
»Navedeni podatki kažejo, da se problematika NUS na tem območju pojavlja tudi v današnjem času in predstavlja trajno posledico vojaških aktivnosti iz preteklih obdobij. Pri tem je treba upoštevati, da število evidentiranih intervencij oziroma najdb ne pomeni nujno dejanskega števila vseh NUS, ki so še vedno v zemlji, vodotokih ali na drugih območjih, saj se del takšnih sredstev lahko nahaja na nedostopnih mestih oziroma ostaja neodkrit,« pravijo.
Pojasnili pa so še, da je pogostost najdb odvisna tudi od izvajanja zemeljskih in gradbenih del, kmetijske dejavnosti, erozije in drugih naravnih procesov ter drugih posegov v prostor.
Neeksplodirana ubojna sredstva so iz različnih zgodovinskih obdobij. Nedavno najdene so bile iz časa druge svetovne vojne, sicer pa se pojavljajo tudi iz obdobja prve svetovne vojne, občasno pa tudi sredstva iz obdobja po osamosvojitvi Slovenije.
»Med najdbami so bila sredstva različnih vojsk, med drugim nemške, madžarske, ameriške, angleške, bolgarske, jugoslovanske in slovenske vojske. Najstarejše najdbe tako izvirajo iz obdobja prve svetovne vojne,« navaja uprava.
Obenem pa poudarja, da Pomurje ne sodi med območja v Sloveniji, ki bi bila zaradi prisotnosti NUS posebej ogrožena. Največja stopnja ogroženosti je značilna za severno Primorsko, saj je predvsem na območju nekdanje soške fronte velika količina NUS.
Šestkrat ne
Uprava pravi, da je ob najdbi ključnega pomena, da se NUS ne dotikamo in se od njega čim prej varno umaknemo ter obvestimo pristojne službe na 112 ali 113. »Pri ravnanju z NUS velja pravilo šestkrat ne: ne dotikaj se, ne prijemaj, ne premikaj, ne udarjaj, ne razstavljaj in ne meči v ogenj. Tudi najmanjši premik, udarec ali drug poseg lahko pri posameznih vrstah NUS povzroči sprožitev eksplozije.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
