V premislek: V povprečju doživimo le okoli osemdeset poletij
Poletje nas morda uči prav tega – da upočasnimo korak, več gledamo okoli sebe in manj na uro.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nedolgo nazaj sem na spletu zasledila dve misli. Prva pravi, da v življenju v povprečju doživimo le okoli osemdeset poletij – seveda, če imamo to srečo. Če odštejemo otroštvo, ko se let sploh ne zavedamo, in poznejša leta, ko nam zdravje morda ne dopušča več brezskrbnih poletnih dogodivščin, ta številka postane še precej manjša. Druga misel pa pravi, da imajo starši približno osemnajst poletnih dopustov oziroma obiskov morja s svojimi otroki, preden ti odrastejo in začnejo ustvarjati svoje poti.
Priznam, da sta se me obe številki močno dotaknili. Morda zato, ker sem velika ljubiteljica poletja in morja. Obožujem dolge poletne večere, ko se sprehod ob sončnem zahodu zavleče dlje, kot bi se smel. Rada imam vikende, polne praznovanj, koncertov, športnih aktivnosti in druženja, ob katerih sploh ne opazim, kako hitro mineva čas.
In seveda glavni poletni dopust ob morju. Še danes ga pričakujem tako nestrpno kot otrok. Ko se po nekaj dneh vračam domov, pa me vsako leto spremlja tisti znani grenak občutek. Nekaj, kar čakaš vse leto, mine skoraj v trenutku. Pred tabo so spet jesen, zima in dolgo odštevanje do naslednjega poletja.
Ob tem sem se vprašala, koliko življenja pravzaprav preživimo v čakanju. Čakamo petek. Čakamo vikend. Čakamo dopust. Čakamo, da bo več časa, manj skrbi, lepše vreme ali pravi trenutek. In čeprav je lepo imeti nekaj, česar se veselimo, se v tem nenehnem pričakovanju pogosto izgubijo drobni trenutki, iz katerih je življenje v resnici sestavljeno.
Vedno znova se skušam opomniti, da lahko življenje uživamo tudi na povsem običajen torek. Ob jutranji kavi, sprehodu po znani poti, smehu z bližnjimi, večeru na domači terasi ali celo med delovnim dnem. Morda ti trenutki niso razglednica z morja, vendar so prav tako del našega življenja. In ko jih začnemo zares opazovati, ugotovimo, da ni treba biti na dopustu, da občutimo mir, zadovoljstvo ali srečo.
Poletje nas morda uči prav tega – da upočasnimo korak, več gledamo okoli sebe in manj na uro. Škoda bi bila, če bi ta občutek trajal le nekaj tednov v letu. Morda bi ga morali pogosteje prinesti s seboj domov. Če imamo konec koncev to srečo, da nas res čaka okoli osemdeset poletij, osemdeset dopustov in osemdeset rojstnih dni, potem je vsako od njih neprecenljivo. Še bolj dragoceni pa so vsi tisti navidez povsem običajni dnevi vmes.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
