Matej Novak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Župan Občine Radenci Roman Leljak je predstavil svoje poglede na dosedanje vodenje občine in načrte za prihodnost. Pojasnil je, zakaj je sprva napovedal umik iz lokalne politike, nato pa se odločil, da bo kandidiral še za en mandat. Spregovoril je tudi o kritikah, ki spremljajo njegovo delo, odnosu do političnih nasprotnikov, razvojnem napredku Radenec ter sodelovanju občine z državo. Dotaknil se je razmer v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, nujne zdravstvene oskrbe ponoči in načrta občine, da z lastnim režijskim obratom prevzame odvoz odpadkov, vzdrževanje cest in izvajanje zimske službe.

Slovenija

Leljak: Država občine duši z birokracijo, z leti vse bolj

Sprva ste napovedali, da po izteku tega mandata ne boste več kandidirali. Zakaj ste si kasneje premislili? 

»Ko sem javno povedal, da po izteku tega mandata ne bom več kandidiral, sem bil o tem iskreno prepričan. To ni bila politična poteza, županovanje je funkcija, ki zahteva ogromno časa, energije in osebnih odrekanj.  

Moje življenjsko delo je sicer nekaj drugega. Že več kot trideset let raziskujem polpreteklo zgodovino, pišem knjige in snemam dokumentarne filme. Do danes sem napisal že 62 knjig in še vedno čutim veliko odgovornost do tega področja. Imel sem občutek, da je prišel čas, da se po koncu županskega mandata ponovno bolj posvetim raziskovanju in pisanju.

V zadnjih letih me je začelo utrujati tudi okolje lokalne politike. Nadzor nad delom občine je nujen, težava pa nastane, ko prijave in postopki niso namenjeni varovanju zakonitosti, temveč zaviranju razvoja. Čeprav občina posluje brez zadolževanja, je pridobila milijone evropskih in državnih sredstev ter izvedla največji investicijski cikel v svoji zgodovini, smo bili skoraj vsakodnevno izpostavljeni različnim postopkom. Ob takšnih pritiskih se človek vpraša, ali je vse to še smiselno. 

Najbolj brano

Radenski župan Roman Leljak vzpostavlja superrežijski obrat

Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je moje razmišljanje spremenilo. Takoj po objavi, da odhajam, so se začeli pogovori ljudi, ki so občino vodili že pred letom 2019. Govorili so o tem, kako bodo ponovno prevzeli vodenje občine. Takrat sem se vprašal, ali lahko odidem v trenutku, ko številni pomembni projekti še niso dokončani in ko občina prvič po dolgih letih dosega razvoj, ki ga tudi občani občutijo. Moj odgovor je bil jasen 'ne'.

Zato sem se po pogovorih s sodelavci odločil kandidirati še za en mandat. Ne zaradi politične funkcije, ampak zato, ker želim skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom dokončati začeto delo. Občina danes potrebuje kontinuiteto, ne vračanja na začetek.«

Matej Novak

Veljate za župana, ki pogosto naleti na deljena mnenja javnosti. Menite, da bi morali kot župan občane bolj povezovati?

»Ne verjamem, da mora biti župan všeč vsem. Kritike so del demokracije, pomembno pa je, da zna poslušati ljudi, sprejemati odgovorne odločitve in za njimi stati. Če želiš ugajati vsem, praviloma ne narediš ničesar. Sam sem se odločil, da bom delal.

Občane najbolj povezujejo skupni projekti in občutek napredka. Boljše šole in vrtci, urejene ceste, športna infrastruktura, javni prostori in komunalni sistemi so najboljši dokaz razvoja občine.

Velik del kritik se ne nanaša na moje župansko delo, ampak na moje raziskovanje povojne zgodovine. Ti vlogi jasno ločujem: zgodovino raziskujem na podlagi dokumentov, občino pa vodim na podlagi proračuna, zakonodaje in potreb ljudi. Občani so me izvolili zaradi razvoja občine, rezultati pa govorijo sami zase. Od leta 2019 se je občina po razvojnih kazalnikih povzpela med najuspešnejše v Pomurju, pri tem pa se ni dodatno zadolževala.

Pri projektih smo iskali evropska in državna sredstva ter skrbno ravnali z javnim denarjem. Športna dvorana na Kapeli in čistilna naprava sta bili zgrajeni z bistveno nižjimi stroški od primerljivih projektov. Žal pa konflikti pogosto dobijo več pozornosti kot uspešno in pošteno delo.

Sam ostajam takšen, kot sem bil vedno. Neposreden. Morda včasih celo preveč odkrit. Ne iščem lepih besed, če menim, da je treba povedati resnico. Zavedam se, da zaradi tega komu nisem všeč.«

Kaj pričakujete od nove vlade in kako ocenjujete dosedanje sodelovanje države z lokalnimi skupnostmi, zlasti glede reševanja njihovih težav ter zagotavljanja nepovratnih sredstev?

»Lokalna samouprava bi morala biti nad dnevno politiko. Župani nismo izvoljeni zato, da navijamo za eno ali drugo politično opcijo, ampak zato, da rešujemo konkretne težave ljudi. Občanov ne zanima, katera stranka vodi vlado. Zanima jih, ali bodo zgrajene ceste, ali bo zdravstvena oskrba dostopna, ali bo vrtec dovolj velik in ali bo občina napredovala. To so vprašanja, na katera moramo skupaj odgovarjati država in lokalne skupnosti.

Od vsake nove vlade pričakujem predvsem partnerstvo. Občine najbolje poznamo potrebe svojega okolja, zato bi nam morala država bolj zaupati. Včasih imam občutek, da porabimo več časa za izpolnjevanje različnih obrazcev in administrativnih zahtev kot za samo izvajanje projektov. 

Če sem pošten, moram povedati tudi nekaj, česar morda kdo ne pričakuje. Občina Radenci je v času prejšnje vlade pridobila skoraj štiri milijone evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev. To pomeni, da smo znali sodelovati tudi takrat, ko se z marsikatero državno odločitvijo nismo strinjali. Kadar gre za razvoj občine, politične razlike preprosto ne smejo biti ovira. Če obstaja možnost pridobiti sredstva za naše občane, jo moramo izkoristiti.

Seveda pričakujem spremembe. Potrebujemo hitrejše postopke, večjo finančno stabilnost občin in predvsem predvidljivost. Župan mora načrtovati razvoj več let vnaprej. Če se pravila financiranja nenehno spreminjajo ali se razpisi zamikajo, je zelo težko odgovorno voditi občino. 

Moje stališče je pri tem zelo preprosto in ga nikoli nisem skrival. Resnično mi ni pomembno, katera politična opcija vodi državo. Če vlada dela dobro za občine in ljudi, jo bom podprl. Če sprejema odločitve, ki občinam škodijo, bom to tudi javno povedal.  

Na koncu je zame najpomembnejše eno: da lahko lokalna skupnost diha. Da ima občina možnost pridobivati evropska sredstva, razvijati infrastrukturo, skrbeti za svoje ljudi in sama odločati o svoji prihodnosti.« 

Primož Lavre

Večkrat ste bili zelo kritični do Zdravstvenega doma Gornja Radgona. Na katerih konkretnih ugotovitvah temeljijo vaši očitki? 

»Nikoli nisem kritiziral zaradi politike ali osebnih razlogov. Ko govoriš o javnem zavodu, ki ga financirajo občani, moraš govoriti na podlagi dejstev. Župan sem dolžan varovati javni interes in odgovorno ravnanje z javnim denarjem. Če ugotovim nepravilnosti ali če nanje opozorijo revizije in drugi nadzorni organi, o tem ne morem molčati. To bi bilo neodgovorno.

V Zdravstvenem domu Gornja Radgona smo v zadnjih letih naleteli na več primerov, ki so upravičeno vzbudili vprašanja. Med drugim se je pokazalo, da ustanoviteljice niso imele popolnega vpogleda v poslovanje zavoda in da so bile ugotovljene nepravilnosti pri določenih izplačilih ter organizaciji dela. Del teh ugotovitev so potrdile tudi revizije. To niso politične ocene, ampak dejstva, ki jih je bilo treba razčistiti.

Posebej me je zmotil primer nakupa ultrazvočne naprave. Župani smo bili zaprošeni, da občine zagotovimo sredstva za njen nakup, kar smo brez zadržkov podprli, saj gre za opremo, ki je pomembna za zdravstveno oskrbo ljudi. Kasneje pa se je izkazalo, da je bila naprava kupljena že precej prej. Takšne stvari pri upravljanju javnega denarja preprosto ne smejo povzročati dvomov. Ustanovitelji moramo vedno natančno vedeti, za kaj namenjamo sredstva in kako se ta porabljajo.

Ob tem pa želim poudariti nekaj zelo pomembnega. Moje kritike nikoli niso bile usmerjene proti zdravnikom, medicinskim sestram ali drugim zaposlenim. Nasprotno. Zavedam se, pod kakšnimi pritiski delajo in kako pomembno delo opravljajo. Kritika je bila vedno usmerjena izključno v način vodenja in upravljanja zavoda.  

Moj cilj ni bil nikoli zamenjati kogar koli ali ustvarjati konflikte. Moj cilj je bil in ostaja, da imajo občani štirih občin kakovostno, dostopno in dobro organizirano zdravstveno oskrbo.«

Vanesa Jaušovec

Kaj bi bilo treba po vašem mnenju izboljšati pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe?

»Največja težava, ki jo vidim kot župan, je zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe ponoči. Ne zdi se mi sprejemljivo, da območje štirih občin v nekaterih obdobjih nima stalno zagotovljene dežurne ambulante z zdravnikom in medicinsko sestro. Ko človek doživi srčni infarkt, hudo poškodbo ali drugo smrtno nevarno stanje, ga ne zanima organizacijska shema zdravstvenega sistema. Zanima ga samo eno – ali bo pomoč prišla pravočasno.

Prav zato smo na Občini Radenci pripravljeni prevzeti tudi del odgovornosti. Predlagali smo, da bi občina sodelovala pri financiranju dodatne dežurne ekipe, če bi to omogočilo stalno nočno prisotnost zdravnika in medicinske sestre. Morda to ni običajna naloga občine, vendar menim, da je varnost ljudi pomembnejša od vprašanja, kdo je formalno pristojen. Če lahko lokalna skupnost pomaga svojim občanom, potem mora to storiti. 

Prav tako menim, da bi morale občine kot ustanoviteljice zdravstvenih domov imeti več možnosti sodelovanja pri razvoju zdravstvenih storitev. Lokalna skupnost najbolje pozna potrebe svojih prebivalcev. Zdravstvo ne sme postati področje, kjer bomo govorili samo o denarju, organizaciji ali pristojnostih. V središču mora vedno ostati človek.« 

Občina Radenci bo z lastnim režijskim obratom prevzela vzdrževanje cest in odvoz odpadkov. Zakaj ste se odločili za ta korak?

»Odločitev ni nastala čez noč. Več let smo analizirali stroške, primerjali modele in se pogovarjali z občinami, ki podobne sisteme že izvajajo. Prišli smo do sklepa, da mora občina storitev opravljati sama, kadar jo lahko zagotovi kakovostneje, učinkoviteje in ceneje.

Občina ni gospodarska družba, zato njen cilj ni dobiček, ampak čim boljše javne storitve po čim nižji ceni. Vsak prihranjen evro se mora občanom vrniti v obliki boljših storitev ali nižjih stroškov.

Pri odpadkih želimo koristne surovine oddajati v CEROP, prihodke od njihove predelave pa vračati v sistem in tako dolgoročno zniževati zneske na položnicah. Hkrati bomo imeli popoln nadzor nad kakovostjo storitve, hitrejši odziv in večjo odgovornost do občanov.

Ker življenjski stroški naraščajo, naloga občin ni več le gradnja cest in objektov, ampak tudi iskanje rešitev za zmanjšanje stroškov prebivalcev. Če lahko z drugačno organizacijo zagotovimo nižje položnice in boljše storitve, smo to dolžni storiti.

Ne gre le za odvoz odpadkov ali vzdrževanje cest, ampak za način upravljanja občine. Vsak evro javnega denarja mora biti porabljen tako, da imajo od njega največ koristi občani.«

Matej Novak

Kolikšne prihranke si Občina Radenci obeta z nakupom dveh večnamenskih vozil in prevzemom teh služb?

»Vsaka investicija javnega denarja mora imeti jasen cilj in merljiv učinek. Vozila smo kupili na podlagi ekonomskih izračunov, po katerih se bo naložba povrnila v približno dveh letih, nato pa bo občini vsako leto prinašala prihranke. Njihova prednost je večnamenskost. Poleti bodo namenjena vzdrževanju cest, javnih površin in komunalne infrastrukture, pozimi pa pluženju in posipavanju. Tako bo občinsko premoženje bolje izkoriščeno.

Z lastnim izvajanjem storitev imamo tudi večji nadzor nad stroški goriva, vzdrževanja in dela, kar omogoča boljše načrtovanje in hitrejše uresničevanje prihrankov. Ne trdim, da mora občina vse opravljati sama. Kjer je zasebni izvajalec učinkovitejši in cenejši, je prav, da delo prevzame on. Kjer pa lahko občina storitev zagotovi gospodarneje, pregledneje in z nižjimi stroški, je odgovorno, da jo organizira sama.

Ne gre samo za nakup vozil. Gre za spremembo načina razmišljanja. Župan danes ni več samo tisti, ki odpira nove objekte. Njegova naloga je tudi, da vsak dan išče načine, kako javni denar porabiti pametneje in kako ljudem omogočiti čim bolj kakovostno življenje s čim nižjimi stroški. Prepričan sem, da bo prav to ena največjih nalog lokalnih skupnosti v prihodnjih letih.

Bo občina z lastnimi vozili lahko zanesljivo izvajala zimsko službo? Kako ste se pripravili na morebitne okvare in obilnejše sneženje?

»To vprašanje sem si zastavil že prvi dan, ko smo začeli razmišljati o ustanovitvi režijskega obrata. Prevzeti odgovornost za zimsko službo pomeni prevzeti odgovornost za varnost ljudi. Zato si pri takšnem projektu improvizacije ne smeš dovoliti. Kupujemo štiri vozila, od katerih bodo tri večnamenska: pozimi bodo namenjena pluženju in posipavanju, preostanek leta pa komunalnim in vzdrževalnim delom.

Dobavitelj bo moral ob okvari v 24 urah zagotoviti nadomestno vozilo, zato občina ne bo ostala brez ključne opreme. V sistem želimo vključiti tudi domačine s primerno kmetijsko mehanizacijo, občina pa bi jim po potrebi zagotovila dodatne pluge ali drugo opremo.

Ni mogoče obljubiti, da bodo vse ceste očiščene takoj po začetku sneženja, lahko pa zagotovimo dobro organizacijo, jasne prioritete in hitro odzivanje. Najprej bodo očiščene glavne prometnice ter dostopi do zdravstvenih ustanov, šol in vrtcev, nato preostale ceste. K varnosti morajo prispevati tudi občani s pravočasno menjavo pnevmatik, prilagojeno vožnjo in razumevanjem ob izrednih razmerah. Varnost je skupna odgovornost.«

Naročnik oglasa: Občina Radenci.