V SBMS v petih mesecih milijonska izguba. Slika ni realna, pravi direktor
V Splošni bolnišnici Murska Sobota poudarjajo, da podatki ne izražajo dejanskega stanja, saj pri evidentiranju prihodkov prihaja do časovnega zamika.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih tega leta po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije poslovale z izgubo. Skupaj so ustvarile za dobrih 21 milijonov evrov izgube, od tega največ oba univerzitetna klinična centra in onkološki inštitut. Pet bolnišnic vzhodnega dela Slovenije pa je ustvarilo nekaj čez sedem milijonov evrov izgube, navaja Slovenska tiskovna agencija. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je izguba znašala 1,2 milijona evrov.
Po objavi podatkov se je na poslovno stanje slovenskih bolnišnic ob koncu primopredaje poslov odzval minister za zdravstvo Tadej Ostrc in dejal, da bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov dosegel od 80 do 100 milijonov evrov.
»Po ocenah vodstev bolnišnic in združenja sta ključna razloga učinki uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela,« je dejal in napovedal, da bo vodstvom bolnišnic naložil pripravo sanacijskih načrtov.
Na njegove navedbe se je kmalu odzvala direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar. V sporočilu za javnost je zapisala, da že več let opozarjajo, da finančni položaj javnih zdravstvenih zavodov ni posledica zgolj tekočega poslovanja, temveč dolgoletnega neskladja med dejanskimi stroški izvajanja zdravstvenih storitev in zagotovljenimi viri financiranja.
Pravi, da so posledice tega nakopičene izgube iz preteklih let ter likvidnostne težave, s katerimi se številni zavodi soočajo že dlje časa.
Prav tako si zavodi prizadevajo izboljševati učinkovitost poslovanja in izvajajo sanacijske ukrepe. »Možnosti za nadaljnje prihranke so vse bolj omejene, pri čemer je pomembno, da morebitni ukrepi ne vplivajo na kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev.«
Ocenili so, da na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v letošnjem letu v največji meri vplivajo učinki plačne reforme ter znižanje cen zdravstvenih storitev. »Dodatno breme so tudi kadrovske razmere, saj dejanski stroški zagotavljanja ustreznega zdravstvenega kadra v številnih primerih presegajo sredstva, priznana v cenah zdravstvenih storitev.«
Realna slika ob koncu leta
Za komentar o poslovanju smo zaprosili tudi regijsko bolnišnico. Direktor Roman Ratkai nam je odgovoril, da objavljeni podatki za prvih pet mesecev ne izražajo v celoti dejanskega stanja poslovanja.
»Obdobni presežek odhodkov nad prihodki je predvsem posledica časovnega zamika pri evidentiranju prihodkov, saj prihodki za del že opravljenih zdravstvenih storitev še niso obračunani s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, medtem ko so vsi stroški že v celoti evidentirani in tudi upoštevani v rezultatu. Zato trenutno objavljeni rezultat ni realen pokazatelj poslovanja,« je dejal. Dodal je, da bo realen rezultat znan po upoštevanju vseh prihodkov na koncu leta.
Ratkai zatrjuje, da poslovanje bolnišnice ostaja stabilno in je primerjalno boljše kot v enakem obdobju lani. »Tudi letos nadaljujemo trend povečevanja obsega opravljenih zdravstvenih storitev, predvsem na področju funkcionalne diagnostike, specialistične ambulantne dejavnosti, fizioterapije in dialize. K večji realizaciji prispevajo tudi vlaganja v novo medicinsko opremo, med drugim nov mamograf in RTG-naprava, do konca leta pa načrtujemo še namestitev nove MR, CT-naprave in dveh angiografov,« je napovedal.
Ocenil je še, da imajo na odhodkovno stran največji vpliv višji stroški dela zaradi prenove plačnega sistema ter višji stroški zdravil, zdravstvenega materiala in pogodbenih storitev, ob tem pa izvajajo številne ukrepe za nadaljnjo optimizacijo poslovanja. Prav tako bolnišnica pripravlja program ukrepov za stabilizacijo poslovanja v skladu z usmeritvami pristojnega ministrstva.
»Splošna bolnišnica Murska Sobota že več let opravi več zdravstvenih storitev, kot jih predvideva pogodbeni program, zato si prizadevamo, da bi bil ta obseg tudi ustrezno priznan in financiran. Na podlagi trenutnih projekcij ocenjujemo, da bomo ob upoštevanju vseh prihodkov za opravljene zdravstvene storitve leto zaključili skladno z načrtovanimi cilji oziroma z uravnoteženim poslovnim rezultatom,« je napovedal direktor. Spomnimo, bolnišnica je bila v letu 2025 ena od treh, ki so imele presežek, ta je znašal 3,6 milijona evrov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
