130 let od izida prvega časopisa v Lendavi
V čitalnici Knjižnice Lendava so predstavili dve knjižni izdaji, in sicer 21. številko revije Lindua in zbornik z besedili s konference, ki so jo pripravili lani, ob 130. obletnici izida prvega časopisa v Lendavi Also - Lendvai hirado.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izdajatelj obeh publikacij je Knjižnica-kulturni center Lendava. Zbornik o časopisu Also - Lendvai hirado (Dolnje-lendavske novice) je predstavil njegov urednik, direktor Galerije-Muzeja Lendava Albert Halasz. Izdali so ga v madžarskem jeziku, pripravljajo pa tudi izdajo v slovenskem jeziku. Časopis Also - Lendvai hirado je prvič izšel leta 12. januarja 1889 in s pestro vsebino priča o življenju ljudi v mestu in okolici do leta 1919, ko je prenehal izhajati. Izhajal je vsak teden. Ob novicah in drugih novinarskih besedilih so v njem bila tudi leposlovna dela. Koncem devetnajstega stoletja se je mesto močno razvijalo in postalo pomembno središče in stičišče poti, s tem pa se je tudi povečevalo število izobraženih meščanov in drugih, ki so brali časopise.
21. multikulturno strokovno-družboslovno-literarnoumetnostno revijo občine Lendava Lindua so predstavili njen urednik Atilla Pisnjak in drugi člani uredniškega odbora ter avtorji besedil. Ob njem so v uredniškem odboru še Gabriela Zver, Lajos Bence in Dejan Süč. Revija izhaja trinajsto leto. Besedila so v slovenskem in madžarskem jeziku.
V rubriki eseji, študije in kritike so besedila Tadeja Andrejek, Sindi Časar, Alberta Halasza, Jozsefa Pappa, Dejana Süča, Lajosa Benceja in Laszla Göncza. Gre predvsem za zgodovinska besedila. Med drugim o Prekmurju in Dolnji Lendavi od jeseni 1918 do priključitvi h kraljevini SHS, o šolskih sestrah v Prekmurju, o največjem prekmurskem tiskarju Ernu Balkanyju in drugo. Sledi rubrika z recenzijami lani izdanih literarnih del. Objavili so tudi literarna besedila v slovenskem in madžarskem jeziku devetih avtorjev. Revijo zaključujejo z zanimivostmi, kamor so vključili raziskavo Franca Korena o Bakhusovih votlinah, svetu podzemlja pod lendavskimi goricami. Objavili so tudi besedila mladih pričevalcev časa, dijakih, ki razmišljajo o osebni identiteti ter o sebi kot Prekmurki in Prekmurcu. Albert Halasz pa predstavlja Imreja Veszterja, poslanca v madžarskem parlamentu, ki si je v času, ko je bilo Prekmurje pod Madžarsko, veliko prizadeval za razvoj Lendave, tudi za gradnjo železnice skozi mesto.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
