Smrdljivke spet množično silijo v domove: tako jih najlažje odstranite
Smrdljivke so spet povsod: na fasadah, vrtovih in perilu. Vse več jih opažamo tudi na vzhodu Slovenije, kamor se hitro širijo. Kako jih je najbolje preprečiti?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Smrdljivke so v teh dneh znova skoraj povsod. Najdemo jih na fasadah hiš, okenskih policah in balkonih, pogosto pa tudi na oblačilih in posteljnini, ki se sušijo na prostem. Jeseni postanejo še posebej opazne, saj iščejo primerna mesta za prezimovanje.
O njihovem načinu življenja, škodi in možnostih zatiranja smo se lani pogovarjali z Mojco Rot, svetovalko specialistko za varstvo rastlin v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Ker jih je tudi letos veliko, njena pojasnila in nasvete ponovno objavljamo.
Med najbolj znanimi sta zelena in marmorirana smrdljivka. Obe sta polifagni vrsti, kar pomeni, da se prehranjujeta na številnih rastlinah.
»Za svoj razvoj potrebujeta več kot enega gostitelja. Izjemne letalne sposobnosti jima omogočajo selitev in izbiro najbolj optimalnega gostitelja v rastni dobi,« je pojasnila Rotova.
Marmorirana smrdljivka napada predvsem hruške, jablane, marelice, breskve in nektarine, najdemo pa jo tudi na leski, oljkah, stročnicah in koruzi. Zelena smrdljivka se pogosto pojavlja na fižolu, soji in paradižniku.
Povzročijo lahko veliko škode
V Sloveniji je najbolj razširjena tujerodna marmorirana smrdljivka, ki je v zadnjih letih postala pomemben škodljivec v kmetijski pridelavi.
»Največja škoda nastaja v pridelavi breskev, hrušk in jabolk. V letih z ugodnimi vremenskimi razmerami za razvoj stenic je lahko poškodovanega od 40 do 60 odstotkov pridelka,« je opozorila sogovornica.
Z vbadanjem v plodove povzročajo razbarvanje kožice, nekroze, udrte plutaste pege in deformacije. Škodo povzročajo tudi pri lešnikih in oljkah.
Pred njimi se je mogoče deloma zaščititi s protiinsektnimi mrežami, množičnim ulovom s feromonskimi pastmi ter rednim pregledovanjem rastlin. Pomembno vlogo ima tudi biotično varstvo s parazitskimi osicami.
»Zelo pomembno je, da rastline redno pregledujemo na morebitno prisotnost stenic. Le tako bomo lahko pravočasno ukrepali, preden nastane škoda na pridelku,« je poudarila Rotova.
Jeseni silijo tudi v hiše
Jeseni se stenice zbirajo v večje skupine in iščejo prostor za prezimovanje. Zato jih takrat množično opažamo na fasadah, oknih, balkonih, pa tudi na perilu, ki se suši zunaj.
»Pogosto jih v velikem številu najdemo na fasadah stanovanjskih hiš in drugih zgradb. Skozi okna in druge odprtine vstopajo v naša domovanja, kar je lahko zelo moteče,« je povedala Rotova.
Uporaba kemičnih sredstev na stanovanjskih objektih ni priporočljiva. Primernejše je mehansko odstranjevanje, njihov vstop v notranjost pa lahko omejimo s komarniki oziroma protiinsektnimi mrežami. Če jih najdemo v stanovanju, je najprimernejše mehansko odstranjevanje. Posamezne stenice lahko previdno poberemo in odnesemo iz prostora, pri večjem številu pa si lahko pomagamo s sesalnikom. Ker ob vznemirjanju oddajajo značilen neprijeten vonj, jih ni priporočljivo stiskati ali mečkati.
Uporaba kemičnih sredstev za zatiranje smrdljivk na stanovanjskih objektih ni priporočljiva. Najboljša preventiva je preprečiti njihov vstop: pomagajo komarniki oziroma protiinsektne mreže, dobro tesnjenje oken in vrat ter zapiranje špranj in drugih odprtin, skozi katere bi lahko prišle v notranjost. Preden perilo, posteljnino ali druge predmete, ki so bili zunaj, odnesemo v hišo, jih je smiselno tudi dobro pregledati in stresti.
Vse več jih je tudi na vzhodu Slovenije
Marmorirana smrdljivka izvira iz vzhodne Azije, v Sloveniji pa so jo prvič odkrili leta 2017 v Šempetru pri Gorici. Od tam se je hitro razširila po državi.
Sprva so bile njene populacije največje predvsem v zahodni Sloveniji, kjer ji podnebje omogoča ugodnejše razmere za razvoj. Toda strokovnjaki v zadnjih letih opažajo povečevanje številčnosti tudi na jugovzhodu in severovzhodu Slovenije, zlasti na območjih z intenzivno pridelavo sadja.
Zato tudi na vzhodu države pogled na fasado, vrt ali sveže oprano perilo v teh jesenskih dneh pogosto razkrije nezaželenega gosta.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
