Turistično društvo dišeči volčin skrbi za družabne dogodke. Tokrat so že tretjič lüpali bučno seme in kartali šnops.
Sinoči, 18. januarja, je bilo natanko sto let, kar se je pričela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja. Danes se nam zdi dejstvo, kam sodi Prekmurje in s tem odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurju na tej konfernci niso bili vsi naklonjeni. O dogodkih tistega časa je zdaj nastala knjiga.
Občina je uspela vzpostaviti stik z angleškima dedičema zemljišča, preko katerega bi lahko uredili nov dovoz, a dogovor glede odkupa še ni dosežen
Pobeg goveda iz hleva v Kuštanovcih še vedno buri duhove. Je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ravnala v skladu z zakonodajo?
Člani Čebelarskega društva Beltinci so se srečali na letnem občnem zboru, kjer so ocenili delo minulega leta in zastavili nove projekte.
Prah okoli imenovanja direktorice knjižnice se očitno še ni polegel, Šek Škafarjeva mora v šestih mesecih opraviti strokovni izpit
Raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja na lendavskem območju in izdali zbornik Naša šola skozi čas
Evangeličanski koledar, najstarejšo publikacijo Evangeličanske cerkve na Slovenskem, ki izhaja že 67 let, ima doma marsikatera protestantska družina. Prinaša podrobnejši pregled cerkvenega dogajanja v vseh štirinajstih evangeličanskih cerkvenih občinah in Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi na Slovenskem ter obilo zanimivega branja.
Krajani pritisnili na inšpekcijske službe in te so podjetju že dvakrat izdale odločbo o odstranitvi odpadkov
Ob udeležencih iz pokrajine ob Muri, je povedal predsednik Vinogradniško-sadjarskega društva Filovci Alojz Berden, tradicionalno pridejo tudi gostje iz drugih območij Slovenije, tudi iz sorodnih društev, s katerimi sodelujejo.
250 pohodnikov pohod po občini Velika Polana zaključilo v temi.
Lendavčani so v novo leto vstopili skupaj z glasbeno skupino Plamen in ognjemetom.
V mostu čez reko Muro v Petišovcih po štiriletnem premoru odpirali šampanjce in žrtvovali policijsko pokrivalo - Začelo se je že daljnega leta 1992, potem ko je ob srečanju delavcev mejnih organov na mostu veter odpihnil kapo enemu od slovenskih policistov.
Največ prebivalcev Slovenije bo svoj rojstni dan praznovalo jutri – na novega leta dan. Veste, da za to obstaja pragmatična razlaga?
Z evangeličansko duhovnico smo se pogovarjali o praznikih, življenju v Pomurju in stiskah sodobne družbe. Evangeličanska duhovnica Judit Andrejek (30) je odraščala v kraju Nyíregyháza na Madžarskem. Gre za mesto s 120 tisoč prebivalci, ki je sto kilometrov oddaljeno od madžarsko-romunske meje in kar 600 kilometrov od Pomurja, kjer si je po študiju teologije in sociologije v Budimpešti ustvarila družino s Sebeborčanom Mitjo Andrejekom, prav tako evangeličanskim duhovnikom.
Do novega leta nas loči le še nekaj dni, kar pomeni, da se bodo na pregovorno najdaljšo noč v letu tudi številni Slovenci zabavali na prostem, ob živi glasbi, med prijatelji, kjer pa večinoma ne bodo manjkali niti polnočni ognjemeti.
Iniciativni odbor za obeleževanje 100. obletnice priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu se je sestal na zadnji seji pred jubilejnim letom.
Na četrto adventno nedeljo je bilo še posebej praznično vzdušje v Lukačevcih, kajti ob vaški kapeli sv. Petra in Pavla so se že sedmič zbrali vaščani Lukačevcev in Mlajtincev. S skupnimi močmi so pred kapelo postavili jaslice na prostem, sveta družina ima tako lesen hlev, ki ga je postavila družina Maučec iz Lukačevcev. Ob priložnosti postavitve jaslic so se še posebej potrudili mladi iz obeh krajev in na slikovit način predstavili dramsko uprizoritev živih jaslic. V glavnih vlogah Jožefa in Marije sta zaigrala Jože Sambt in Neva Horvat. Pri organizaciji božične zgodbe je sodelovalo novoustanovljeno društvo Š-T-R-K Mlaj Mlajtinci. Ob koncu so zbrani skupaj zapeli pesem Božična noč ter prižgali lučke in tako čar božičnih praznikov in njihovo toplino ponesli v svoje domove.
Polnočnico je daroval domači župnik, vikar za narodnosti in ljutomerski dekan Franc Režonja
V Gledališču Park se lahko pohvalijo z novo pridobitvijo – dvižnimi stopnicami, ki omogočajo lažji dostop gibalno oviranim, starejšim in materam z vozički.
