Svet zavoda dal zeleno luč odvetnikoma, ki bosta pobrala 90.000 evrov
Na decembrski redni seji so se vendarle seznanili tudi s sporno "madžarsko pobudo" vodstva, vendar kaj več od tega niso storili.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konec decembra smo pisali, da je svet zavoda Pokrajinske in študijske knjižnice (PiŠK) Murska Sobota na redni seji obravnaval pobudo vodstva knjižnice glede vprašanj, povezanih z opravljanjem dejavnosti v jeziku madžarske narodne skupnosti, ki jo je to aprila 2025 poslalo na več državnih institucij.
Kot je takrat za STA pojasnil predsednik sveta zavoda Roman Ratkai, je ta sprejel sklep, da se s pobudo ne strinja. Ob tem so sprejeli še dodaten sklep, po katerem mora svet zavoda v prihodnje dati soglasje k vsem zadevam, ki se nanašajo na narodne skupnosti, hkrati pa morata biti o takšnih vprašanjih obveščeni tudi obe občini ustanoviteljici, murskosoboška in beltinska.
Pri tem najbolj bode v oči dejstvo, da svet zavoda kaj veliko več od sklepa, da ne podpira pobude, ni storil. Ratkaia smo vprašali, zakaj niso odreagirali ostreje, s konkretno nezaupnico vodstvu knjižnice. Odgovoril nam je, da je svet zavoda sprejel konkreten sklep, s katerim je jasno opredelil svoje stališče in hkrati vzpostavil okvir, ki takšne situacije v prihodnje preprečuje, »pri čemer gre doslej za edini organ, ki je o tej problematiki sprejel vsebinsko odločitev«.
Igrajo se s financiranjem
Je bil pa na tej seji obravnavan tudi poziv župana MOMS Damjana Anželja svetu zavoda, naj ukrepa za zagotavljanje tekočega in zakonitega poslovanja zavoda. Župan je v dopisu izpostavil več kršitev oziroma opustitev pri delu. PiŠK namreč ni pravočasno oddala predloga finančnega načrta za leto 2026, prav tako se ni odzivala na usklajevalne sestanke na občini.
Kot piše v pozivu, je bil z neoddajo predloga finančnega načrta kršen 58. člen zakona o izvrševanju proračunov v RS za leti 2025 in 2026, s čimer knjižnici grozi, da bo za naslednje leto dobila finančna sredstva v višini samo 80 odstotkov glede na prejšnja leta. Knjižnica do tistega trenutka prav tako ni oddala odzivnega poročila in pristopila k reševanju revizije poslovanja iz decembra 2023, v kateri je kar 12 pomembnih spornih točk v poslovanju knjižnice, večina jih je označenih s stopnjo nujno.
V zvezi s tem je po besedah Ratkaia svet zavoda sprejel sklep, da se na prihodnjo sejo povabi notranja revizorka, ki bo predstavila poročilo o opravljeni reviziji, direktorici Klaudiji Šek Škafar pa je naložil pripravo odzivnega poročila.
V dopisu je Anželj svet tudi pozval, naj »nemudoma obravnava razmere v zavodu in formalno ugotovi, ali zaradi odsotnosti direktorice (ki je bila skoraj polovico svojega drugega mandata bolniško odsotna, op. a.) in drugih okoliščin obstaja resno tveganje za nemoteno poslovanje zavoda«.
Dodal je še, naj svet pozove direktorico, da v primernem in jasno določenem roku nekaj delovnih dni imenuje pooblaščeno osebo za začasno nadomeščanje v času njene odsotnosti, ki bo imela pooblastila za podpisovanje aktov in odločanje v zadevah tekočega poslovanja, za pripravo in oddajo zakonsko potrebnih dokumentov ter poročil, koordinacijo z ustanoviteljicama in drugimi organi.
Ali je to storila, smo povprašali tako direktorico Klaudijo Šek Škafar kot župana, pri čemer nam je Šek Škafarjeva odgovorila le, da jo bo v primeru odsotnosti nadomeščala pooblaščena oseba, ni pa povedala, koga je na to funkcijo imenovala, prav tako nam na to vprašanje niso odgovorili z murskosoboške občine. Tako ni znano, ali je direktoričin namestnik še naprej Albert Halasz, ki je sicer po naših podatkih trenutno odsoten.
Zanimiv je še podatek, da je bil na omenjeni seji prisoten tudi odvetnik Andrej Janežič, ki zastopa PiŠK v tožbi proti sindikalistki Suzani Lukovnjak in tudi proti Franciju Justu iz Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja (do obravnave v zadnjem primeru še ni prišlo).
Da bo Janežič prisoten na seji, pa člani sveta zavoda predhodno niso bili obveščeni. Kot nam je pojasnila direktorica, je Janežiča povabila ona, prisoten pa je bil za morebitna pojasnila pravnih posledic PiŠK v zvezi z »madžarsko pobudo«. Dodala je še, da se sama od pobude distancira, saj da je bila pripravljena in posredovana v času njene dolgotrajne bolniške odsotnosti, ko jo je nadomeščal Halasz.
90.000 evrov za odvetnike
V začetku januarja je imel svet zavoda še korespondenčno sejo, kjer se je glasovalo o soglasju direktorici za najem odvetnikov Simone Horvat in Andreja Janežiča za okvirni sporazum za naslednjih 36 mesecev. Od devetih članov sveta jih je glasovalo sedem, oba predstavnika zaposlenih, Ivo Podojsteršek in Vesna Radovanovič, sta glasovala proti, za pa je bilo preostalih pet glasujočih članov, Martina Luteršmit, Daniela Mörec, Nastja Bejek, Jožica Jakob in tudi predsednik Roman Ratkai. Glasovali nista Jasmina Jakob in Brigita Perhavec, zdaj že nekdanja članica sveta, ki je že 17. decembra podala odstopno izjavo, ta pa je bila uradno sprejeta konec januarja. Kot je Perhavčeva povedala za naš medij, je odstopila zaradi osebnih razlogov.
Kot izhaja iz sporazuma, bi se lahko skupni odvetniški stroški po izračunih dvignili tudi do 30.000 evrov letno, torej bi v treh letih porabili tudi do 90.000 evrov davkoplačevalskega denarja za pravne zadeve knjižnice, med katere spadajo tudi aktualne tožbe. Dodajmo še podatek, da je že leta 2025 finančni načrt PiŠK predvideval 20.000 evrov za odvetniške storitve, kar so z 22.500 evri prekoračili, pri čemer direktorica sveta zavoda ni prosila za soglasje za prerazporeditev sredstev.
Predsednika sveta zavoda smo ob tem vprašali, ali s sprejetim soglasjem na neki način dajejo signal, da svet zavoda prikimava tožbam vodstva PiŠK proti sindikalistki in drugim. V odgovoru je Ratkai zapisal, da je svet zavoda direktorici dal soglasje za sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje kadrovskega in pravnega svetovanja, »takšno soglasje pa ne pomeni podpore posameznim postopkom ali vsebinskim stališčem, temveč je namenjeno zagotavljanju ustreznega pravnega in organizacijskega okvira za nemoteno delovanje zavoda. Cilj sveta zavoda ostaja odgovorno upravljanje, spoštovanje pristojnosti posameznih organov ter dolgoročna stabilnost zavoda.«
V zvezi s celotnim dogajanjem smo na župana MOMS Damjana Anželja naslovili nekaj vprašanj, med njimi tudi, ali še zaupa svetu zavoda PiŠK. Na nobeno od vprašanj nismo dobili konkretnega odgovora, temveč je župan le ponovil, da je njegovo stališče že javno znano.
»Svet knjižnice je samostojen organ, v njem so člani tudi predstavniki mestne občine, tako od njih kakor od celotnega sveta knjižnice v tem primeru ter tudi v drugih takšnih organih pričakujemo aktivno vlogo ter ustrezno ukrepanje v skladu s svojimi pristojnostmi. Oba župana občin ustanoviteljic se že nekaj časa aktivno trudiva, da se razmere v zvezi s PiŠK umirijo in normalizirajo ter da uporabniki in uporabnice še naprej dobijo kakovostne javne storitve, ne glede na vse negativne zapise in izjave, ki so se v zadnjem času pojavljali v javnosti,« je bilo zapisano v odgovoru.
Na občini pa so dodali še, da bi »lahko s tesnim in proaktivnim sodelovanjem vseh deležnikov – vodstva knjižnice, organov znotraj zavoda (sveta zavoda in strokovnega sveta), obeh občin ustanoviteljic, drugih občin sofinancerk, zaposlenih v knjižnici ter lokalnih medijev – to stanje uspešno presegli ter knjižnici zagotovili mesto v družbi, kakršno takšna kulturna ustanova mora imeti«.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
