Dušan Kovač želi preveslati 1800 kilometrov za dediščino Mure
Dušan Kovač se je že petič podal na zahtevno veslaško pot od reke Mure do Črnega morja. S podvigom želi opozoriti na pomen ohranjanja in obnove rečnih mlinov, ki predstavljajo pomemben del kulturne dediščine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dušan Kovač, član Društva za sobivanje z naravo Murska straža, se je s kanujem prejšnjo nedeljo znova podal na pot po Muri, Dravi in Donavi vse do Črnega morja – tokrat že petič. Na pot je krenil iz Gornje Radgone, po nekaj dneh veslanja pa se trenutno nahaja ob hrvaško-madžarski meji na območju Gorićan. Njegova vodna pot bo dolga več kot 1800 kilometrov in bo trajala kar dva meseca.
Kovačevo veslanje ni le osebni izziv in dogodivščina, temveč tudi način, kako opozoriti na to, da se je zavedanje o pomenu mlinov na Muri z leti skoraj povsem izgubilo. Nekoč samoumevni del vsakdana ob reki – mesto, kjer so mleli žito za cele vasi – je danes za marsikoga le še bežna omemba iz učbenika. Prav ta vrzel v spominu je eden od razlogov, da Kovač svojo pot vsakič znova nameni zbiranju sredstev za obnovo mlina.
Zakaj je simbolika mlina tako močna
Mlin ni le stavba – je simbol povezanosti z reko: z dinamiko vode, vrtenjem mlinskega kolesa, veslom, ki razrezuje tok, in čistim zrakom nad reko, bogatim z negativnimi kisikovimi ioni. Prav ta povezava je vodilna nit projekta, saj Društvo za sobivanje z naravo Murska straža v poletnih mesecih, ko je novic sicer manj in medijski prostor bolj odprt za tovrstne zgodbe, z veslanjem po Muri opozarja na projekt obnove mlina in tako k njemu pritegne širši krog donatorjev.
Mlini, ki jih je pogoltnil čas
Reka Mura je stoletja poganjala kolesa mlinov, ki so tolkli žito za cele vasi ob svojih bregovih. Danes jih je le še za vzorec, vendar spomin nanje živi naprej – tudi po zaslugi omenjenega društva, ki je pravkar ponovno začelo dobrodelni projekt za obnovo (rekonstrukcijo) mlinov na Muri, kakršni so stali ob reki konec 19. in v začetku 20. stoletja.
Mline na Muri je po drugi svetovni vojni preživelo le malo. Takratna oblast jih ni imela na seznamu prednostnih nalog – v ospredju je bila industrijska proizvodnja hrane za od vojne izčrpano prebivalstvo, mlini pa so bili večinoma v zasebni lasti, kar se ni skladalo z gradnjo skupnega, socialističnega gospodarstva. Stari mlinarji so postopoma umirali, mlajše generacije pa dela v mlinu, ki je bilo takrat naporno in slabo plačano, niso več izbirale.
Škoda je toliko večja, ker so mlini na Muri – po obliki in načinu delovanja – prava posebnost in del kulturnega bogastva naše regije. A takratni skrbniki kulturne dediščine jim niso namenjali dovolj pozornosti, denarja in volje pa je bilo premalo.
Kako lahko pomagate in spremljate
Donacije so dobrodošle prek SMS sporočila: pošljite besedilo MLIN 5 na številko 1919 in donirali boste 5 evrov za obnovo mlina.
Za pregleden in zaupanja vreden nadzor nad zbranimi sredstvi je društvo ustanovilo šestčlansko neodvisno komisijo, ki bo skrbela za smotrno porabo donacij, namenjenih obnovi mlina.
O poteku projekta lahko sledite na Facebook strani društva in na spletni strani mlinnamuri.si, kjer objavljajo tudi potopisne zapise z Mure.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
