Občina dokazala javno korist, Dobrovničan dobil odškodnino
Antal Laslo trdi, da ni nasprotoval gradnji kolesarske povezave, zahteval pa je višjo odškodnino, kot se mu jo predlagali na dobrovniški občini, zato se je odločil za tožbo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za Antalom Laslom in njegovo družino iz Dobrovnika je nekaj napornih let. Leta 2023 je Občina Dobrovnik kljub še nerešenim lastniškim vprašanjem začela graditi kolesarsko pot med Dobrovnikom in Kobiljem, ki je bila del širše 19-kilometrske povezave med Lendavo, Dobrovnikom in Kobiljem. Ker takrat z Laslom ni dosegla dogovora o odkupu, je občinski svet začel postopek ugotavljanja javne koristi kot podlago za razlastitev.
Zataknilo se je predvsem pri višini odškodnine. Občina je lastniku sprva za skoraj 10 arov (natančneje 932 kvadratnih metrov) veliko zemljišče ponudila 1,34 evra na kvadratni meter, nato pa nekoliko več – 1,52 evra na kvadratni meter. »Nikoli nisem hotel ovirati gradnje kolesarske steze, sem pa želel za svoje zemljišče pošteno plačilo. V podobnih primerih so občine lastnikom zemljišč plačevale veliko višje zneske,« je za Vestnik povedal 84-letni Dobrovničan, ki je od občine zahteval odkupno ceno desetih evrov na kvadratni meter. Dobrovniška občina z občanom ni uspela doseči dogovora.
»Izhodiščna vrednost odškodnine je temeljila na uradni cenitvi kmetijskih zemljišč, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec nepremičnin. Ta cenitev je bila izhodišče za vsa pogajanja in postopke,« je ob tem za Vestnik povedal župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Na mizi je bila tudi zamenjava zemljišča, vendar po Laslovih besedah zemljišči nista bili enakovredne kakovosti, obenem pa, po Laslovih trditvah, občina zemljišča, ki ga je ponujala v zameno, takrat sploh ni imela v lasti.
»Navedba, da predlagano zemljišče za zamenjavo (parcelna št. 1918 k. o. Dobrovnik) vsaj v začetku še ni bilo v lasti občine, ne drži. To zemljišče je v lasti Občine Dobrovnik od leta 2002 dalje. Gre za sosednje zemljišče, ki neposredno meji na parcelo gospoda Lasla. Cenilec kmetijske stroke je pri ogledu ugotovil, da je struktura zemljišča enaka in da je ocenjeno z enakim številom bonitetnih točk kot sosednje zemljišče v lasti,« je na očitke odgovoril Kardinar.
Po zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) lahko občina imetnika zemljišča razlasti pod določenimi pogoji. Med najpomembnejšimi je gotovo ta, da mora občina dokazati javno korist, ob razlastitvi pa mora lastniku zemljišča plačati bodisi odškodnino bodisi zagotoviti nadomestno zemljišče. Občini je to tudi uspelo, Laslo pa je dobil odškodnino v višini 1,52 evra na kvadratni meter. »Na občini so si verjetno mislili, da se ne bomo upali pritožiti, vendar se spomnim, da je takrat odkupna cena za kmetijsko zemljišče bila med 2 in 2,5 evra na kvadratni meter. V našem primeru pa gre za trajno izgubo kmetijskega zemljišča, ne za prodajo,« so za Vestnik zatrdili v Laslovi družini.
Po pritožbi je konec lanskega leta okrajno sodišče v Lendavi sprejelo sklep, po katerem mora občina za zemljišče Laslu izplačati 7320 evrov odškodnine (7,86 evra na kvadratni meter) ter povrniti stroške. Sklep o višini odškodnine je sodišče utemeljilo na podatkih geodetske uprave. Skupno je 54 lastnikov imelo v lasti in solastništvu 83 parcel v površini, tako je občino odkup namesto 14 tisoč evrov stal 82 tisoč evrov.
»Za vse lastnike zemljišč, potrebnih za gradnjo kolesarske povezave, smo uporabili enotno metodologijo. Na podlagi sklepa občinskega sveta lastnikom ponudimo odkupno ceno 7,86 evra na kvadratni meter ali menjavo zemljišč v razmerju 1 : 2. Ta cena temelji prav na primerjalni vrednosti, ki jo je ugotovilo sodišče v pravnomočnem postopku za zemljišča na istem območju in za isti namen. Torej nismo izplačevali različnih, višjih odškodnin – uporabljamo enotno ceno, določeno na podlagi sodbe,« je še povedal Kardinar.
Po koncu sage se je Laslo spomnil tudi številnih skrbi, ki jih je imel zaradi celotnega postopka. »Koliko noči je bilo neprespanih, predvsem takrat, ko so povedali, da nas bodo razlastili. Nisem bil navajen tega. Nisem bil prepričan, da nam bo sodišče ugodilo, a je sin dal upanje, da bo sodišče dosodilo v našo korist.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.