Prleška komunala neuspešna v sodbi, Filipič napovedal pritožbo
Murskosoboško sodišče je v sporu, v katerem je Prleška komunala tožila gornjeradgonsko komunalo zaradi domnevnega neplačevanja vode, zavrnilo zahtevek Prleške komunale.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Okrožno sodišče v Murski Soboti je v gospodarskem sporu v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek Prleške komunale v višini nekaj več kot 97 tisoč evrov. V sporu sta kot stranski stranki na strani Prleške komunale nastopali Občina Ljutomer in Občina Križevci pri Ljutomeru, na strani Komunale Radgona pa Občina Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kot je povedal župan Sv. Jurija ob Ščavnici Andrej Vrzel, sodba pomeni, da je oskrba z vodo za sporno obdobje v celoti plačana. Sodišče naj bi pri tem med drugim sledilo argumentom Komunale Radgona in Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, da Prleška komunala ne opravlja celotne storitve, saj zagotavlja pripravo in transport vode le do občinske meje, nadaljnjo distribucijo pa opravlja Komunala Radgona.
Po Vrzelovih navedbah je sodišče posebej poudarilo načelo enake obravnave uporabnikov. Javnemu podjetju naj bi naložilo, da mora vodarino in omrežnino za uporabnike v Sv. Juriju ob Ščavnici prilagoditi parametrom medobčinskega dogovora. Direktor Prleške komunale Boris Filipič je sicer za STA napovedal, da se bodo na sodbo pritožili.
Kot smo že poročali so občine ustanoviteljice podpisale sporazum o zaključku stečaja Javnega podjetja Prlekija. Slednje je bilo ustanovljeno leta 2009 za izvajanje gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. To skupno podjetje je osem občin desnega brega Mure ustanovilo tudi zaradi zahteve EU, ki je sofinancirala vodovodni sistem C. Glavni razlog za stečaj, ki se je začel maja 2024, so bila nesoglasja glede poslovanja in financiranja podjetja.
Podpis sporazuma o stečaju omogoča poplačilo poslovnih upnikov. Občina Sv. Jurij ob Ščavnici tako iz stečajne mase v jeseni pričakuje poplačilo celotne svoje terjatve v višini 146 tisoč evrov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Drugače pa je pri delitvi skupnega premoženja vodovodnega sistema C. Sporazum o ureditvi lastniških razmerij je podpisalo sedem občin - Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje -, Občina Sv. Jurij ob Ščavnici pa ne.
Predlog o ureditvi razmerij namreč predvideva delitev premoženja po legi, tako da bi infrastruktura pripadla občini, na območju katere leži. Po besedah Vrzela bi bila občina s tem oškodovana za več kot pol milijona evrov, zato je občinski svet predlog na zadnji seji soglasno zavrnil. V Sv. Jurij ob Ščavnici so pripravili alternativni rešitvi in ju 21. avgusta poslali preostalim sedmim občinam.
Po prvi različici bi ocenili lastniške deleže vseh občin na celotnem območju sistema, nato pa finančno izravnali razlike. Občine, ki bi po delitvi dobile več premoženja, bi razliko plačale tistim, katerih delež bi se zmanjšal. Druga možnost predvideva ohranitev sedanjih lastniških deležev. Občina oziroma upravljavec, ki uporablja infrastrukturo v lasti druge občine, bi tej za njen delež plačevala omrežnino oz. najemnino. Ta ureditev bi veljala do izteka amortizacije infrastrukture.
V Sv. Juriju ob Ščavnici so sicer v zadnjem obdobju s popravili in ureditvijo nedovoljenih odvzemov bistveno zmanjšali odvisnost od vode iz sistema Prleške komunale. Revitalizacija vodnjaka Žihlava pa je omogočila, da od Prleške komunale kupujejo le še približno pet odstotkov prejšnjih količin.
Lastne vodne vire želijo povezati še z naselji Kokolajnščak, Grabšinci, Galušak, Gabrc, Mali Moravščak in drugimi vasmi, ki še prejemajo vodo z ljutomerske strani. Izvedba projekta je predvidena v letu 2027, cilj pa je 100-odstotna samooskrba s pitno vodo iz lastnih virov, je povedal Vrzel.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
