Prežeča nevarnost v sprevodu, ki lahko prizadene tako ljudi kot živali
Dlačice gosenic, ki povzročajo gosenični dermatitis, lahko na površini zemlje ostanejo tudi eno leto. Izogibajmo se jim.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nemški mediji so se nedavno razpisali o invaziji gosenic hrastovega sprevodnega prelca v Berlinu. Gre za vrsto metulja, katerih gosenice so drevesni škodljivci. Prekrite so z bodičastimi dlačicami, ki so obrambni mehanizem pred napadalci in vsebujejo toksin, ta pa lahko pri ljudeh in tudi živalih povzroči srbenje in izpuščaje.
Dlačice je po mestu raznašal veter, tako da so bili prebivalci na udaru ne glede na to, da so se številni parki zaradi prisotnosti škodljivcev zaprli. Gosenice se sicer zadržujejo v zapredkih v krošnjah dreves, prehranjujejo pa se z iglicami oziroma listi.
Pri Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) smo preverili, ali je gosenice v večjem številu zaznati tudi na katerih lokacijah pri nas. Maarten de Groot, ki se ukvarja z diagnostiko gozdnih škodljivcev, nam je odgovoril, da je hrastov sprevodni prelec vse pomembnejša škodljiva vrsta, ki se zaradi podnebnih sprememb širi proti severu Evrope.
»Poleg Berlina so izbruhi te vrste zabeleženi tudi na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. V Sloveniji je vrsta razširjena po večjem delu države, vendar se pojavlja v nizki številčnosti. Prisotna je tako v gozdovih kot tudi v urbanih okoljih, povsod tam, kjer so prisotni hrasti.« Glavni gostitelji hrastovega sprevodnega prelca so hrasti, a ga je po besedah sogovornika občasno opaziti tudi na drugih drevesnih vrstah, kot so breze, glogi, bukve, orehi, bori in jerebike.
Na vzhodu še ne
De Groot je nadaljeval, da v zadnjih letih v Sloveniji ni bilo večjih izbruhov hrastovega sprevodnega prelca, ki ga z lahkoto prepoznamo, ker gosenice potujejo v sprevodu. »Občasno se v urbanih območjih pojavijo posamezna gnezda, vendar ne v večjem številu,« je dodal.
Drugače je s pinijevim sprevodnim prelcem, ki je v zadnjih nekaj letih dosegal višje populacijske gostote predvsem na Primorskem. Pinijev sprevodni prelec je namreč sorodna vrsta, s tem, da gostuje na drugih drevesnih vrstah. Ob borih se lahko občasno pojavi še na cedrah in macesnih. Po informacijah GIS je v Sloveniji razširjen predvsem na Primorskem, od Bovca do Ilirske Bistrice.
»V zadnjih letih so bila njegova gnezda opažena tudi ob reki Kolpi. V vzhodnem delu Slovenije vrste še nismo zabeležili, vendar so o njeni prisotnosti že poročali iz Samobora na Hrvaškem, zato jo kmalu lahko pričakujemo tudi v okolici Brežic,« je pojasnil. Dodal je, da v Pomurju vrste še niso zabeležili.
Za samce pinijevega sprevodnega prelca je značilno, da so dobri letalci in zaznali so jih tudi v okolici Ljubljane. »Ker pa se samice širijo na krajše razdalje in niso tako dobre letalke, naseljevanje novih območij poteka počasneje. Zato za zdaj ne pričakujemo pojava gnezd na območju prestolnice.«
Hrastov sprevodni prelec se pojavlja predvsem spomladi in v začetku poletja, največ gosenic pa je običajno opaziti maja in junija. Pinijev sprevodni prelec pa je najbolj opazen pozimi in zgodaj spomladi. Gosenice živijo v značilnih svilnatih gnezdih, od januarja do marca pa jih lahko opazujemo tudi v značilnih sprevodih, ko se premikajo po tleh. Nato se zabubijo v zemlji.
Ne dotikajmo se jih
Gosenice so v medijih odmevale, ker je veter njihove dlačice raznesel in so povzročale reakcije pri ljudeh. »Ožigalne dlačice gosenic lahko pri ljudeh (in živalih) povzročijo draženje kože, oči ali dihal, najpogosteje ob neposrednem stiku z gosenicami ali njihovimi gnezdi. »Težave na širšem območju se praviloma pojavljajo le ob večjih gostotah populacije, ki jih v Sloveniji trenutno ne zaznavamo. Kljub temu je priporočljivo, da se gosenicam in njihovim gnezdom ne približujemo ter se jih ne dotikamo,« svetuje.
De Groot je še navedel, da v okviru evropskega projekta Forsaid, pri katerem deluje tudi GIS, preizkušajo avtomatizirane pasti podjetja Trapview za zgodnje odkrivanje gozdnih škodljivcev, med drugim pinijevega sprevodnega prelca. V pasteh s pomočjo vrstno specifičnih feromonov lovijo ciljne vrste, sistem pa ulov vsak dan fotografira in z uporabo avtomatiziranega prepoznavanja omogoča določanje vrste.
»Na ta način pridobivamo dnevni vpogled v pojavnost in širjenje pinijevega sprevodnega prelca. Če želimo namreč uspešno obvladovati škodljivce prihodnosti, jih moramo najprej pravočasno zaznati. Zato razvijamo in preizkušamo nove digitalne pristope, ki bi lahko v prihodnje pomembno izboljšati spremljanje zdravja naših gozdov,« je sklenil.
Gosenični dermatitis
Pri stiku s kožo dlačice gosenic povzročijo vnetje oziroma gosenični dermatitis, pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vnetje se kaže s srbenjem in izpuščaji, ki so rdečkasti, privzdignjeni ali celo mehurčkasti. Pri stiku z očmi ali dihali povzročajo vnetje očesne veznice, žrela, redko tudi težave z dihanjem in astmo. Dejali so, da se lahko obolenja pojavljajo skozi celo leto, saj jih lahko povzroči stik z živimi ali mrtvimi gosenicami ali gnezdi.NIJZ razlaga, da težave nastopijo po neposrednem stiku z gosenicami, še bolj pogost pa je aerogeni prenos dlačic. Te lahko ostanejo na površini zemlje tudi eno leto. Kako ukrepati v primeru stika? NIJZ navaja, da prizadeto kožo na srbečih mestih prelepimo in odlepimo s samolepilnih trakom, nato kožo speremo z milom in vodo, kožo pa posušimo brez dotikanja. Srbeče mesto hladimo z ledom. Oblačila pa najprej presesamo s sesalnikom, nato pa jih operemo ločeno od ostalega perila.Pri živalih pa lahko neposreden stik s strupenimi dlačicami povzroči močno otekanje ter vnetje sluznice ustne votline in jezika, pretirano slinjenje, oteženo dihanje in druge znake.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
