Franc Horvat: Projekt telovadnice pri šoli je lahko ogrožen
Franc Horvat je spregovoril o aktualnih projektih, (ne)zadovoljstvu z državno politiko, namakanju in še čem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Občini Tišina so nedavno položili temeljni kamen za novo telovadnico. V iztekajočem se mandatu je občinska uprava z županom Francem Horvatom pripravila vse za začetek del, gradnja pri osnovni šoli pa bo potekala prihodnji dve leti. Nov prostor za telovadbo in rekreacijo bo prioriteta v novem mandatu. Pred skorajšnjim iztekom sedanjega je župan spregovoril o aktualnem dogajanju v občini.
Občina Tišina je pred nekaj tedni slavila občinski praznik. Ves čas mandata ste praznovanja povezovali z društvi in jih selili od kraja do kraja. Kako to?
»Že pred časom smo ugotovili, da občina zelo dobro sodeluje z društvi. Menim, da so gibalo občine. Če samo pogledamo zadnje dogodke, denimo občinski praznik, kmečki svetek, Plavček …, vse pripravljajo društva, občina pa pri tem pomaga. Na društvih je veliko breme, saj prevzamejo organizacijo, pripravo programa … To delovanje da občini dušo, s tem ko se proslave selijo od naselja do naselja, pa zajamemo celotno občino.«
Na proslavi v Tropovcih ste zatrdili, da bo mandat 2026–2030 zelo uspešen. Eden večjih projektov, vreden dobrih šest milijonov evrov, je gradnja telovadnice. So stroji že zabrneli? Pred dnevi je bil v občinskem svetu obravnavan proračun za leto 2027, vendar je bil predlog umaknjen. Kako bo to vplivalo?
»Stroji še niso zabrneli, to se bo zgodilo po 15. oktobru. Projekt je zasnovan po načelu Design & Build, torej načrtuj in izvedi. Trenutno potekajo priprave, usklajevanja z izvajalcem. Osnutek je pripravljen, ko bo potrjen, pa bodo sledili naslednji koraki. Treba je pripraviti načrt rušenja, ki bo potekalo v času krompirjevih počitnic.
Za nemoteni potek investicije smo z občinsko upravo pripravili predlog proračuna za leto 2027, da že v začetku leta zagotovimo plačevanje investicije. Tako izvajalec ne čaka na marec ali april, ko bi bil sprejet proračun, ali pa celo ustavi dela, ampak da se lahko že v začetku januarja 2027 plača, kar je izvajalec izvedel. Vendar sta na zadnji seji svetniška skupina Svobode in neodvisni svetnik Danijel Kolman vložila predlog, da se obravnava proračuna umakne z dnevnega reda seje. Z obrazložitvijo, da se na sprejemanje počaka do volitev, da se lahko v predlog uvrstijo tudi novi projekti. Žal so s predlogom uspeli!
Predlog o novih projektih je nerealen in je predvolilna obljuba. Sredstev v občinskem proračunu je dovolj za projekt telovadnice in za sofinanciranje ceste Petanjci–Gederovci–Krajna. Za vse drugo žal ni sredstev. To je bilo povedano že ob potrditvi projekta telovadnice. Da če gremo v gradnjo telovadnice, sredstev za druge projekte razen za omenjeno cesto ne bo.
Lahko pa se sredstva, rezervirana za telovadnico, namenijo za nove projekte, za katere ne vemo, kateri bi naj bili. Finančni načrt predvideva, da bo za telovadnico v letu 2027 treba zagotoviti več kot 4,3 milijona evrov. Zaradi tega pravim, da je projekt telovadnice lahko ogrožen.«
Kako je z viri financiranja za telovadnico? Uspešni ste bili na več razpisih.
»Res je, s projektom smo bili uspešni na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter prejeli 1,85 milijona evrov. Da nam je uspelo vse potrebno pripeljati do konca, se moram zahvaliti sodelavkam v občinski upravi, ki so pripravile odlično vlogo, da smo na razpisu uspeli. Prejeli pa smo še 500 tisoč evrov na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pri tem velja zahvala poslancu Damijanu Bezjaku Zrimu in takratnemu državnemu sekretarju Dejanu Židanu.
Prav zaradi odobrenih sredstev me skrbijo novi projekti, ki naj bi bili uvrščeni v proračun za leto 2027. Občina Tišina se je že enkrat odrekla evropskim sredstvom. V letu 2020 smo se s sklepom občinskega sveta odrekli 93.810 evrom za kolesarsko stezo Vanča vas–Tišina, ki je bila že uvrščena med RRP. Tudi takrat so imeli nekateri akterji kot sedaj 'prste zraven'.«
Direkcija RS za infrastrukturo naj bi v prihodnjih letih pristopila k dokončanju obnove državne ceste Murska Sobota–Gederovci, v načrtih pa je tudi obnova ceste Petanjci–Murski Petrovci–Sodišinci–Gederovci–Krajna. Zaradi zamikov ste bili večkrat razočarani, imate sedaj zagotovila, da bodo dela vendarle stekla?
»Smo v pogovorih z ministrstvom za infrastrukturo in čakamo odgovore. Enega smo imeli še včeraj. Po zagotovilih naj bi se v kratkem pristopilo k odkupom zemljišč in potem bo sledila gradnja. Zato se še enkrat obračam na občane in občanke, da ko dobijo pogodbo o odkupu zemljišč, pridejo na občino. V vsakem primeru. Tudi če so zadovoljni s ceno zemljišča. Če niso zadovoljni s ponujenimi pogoji, pa obvezno. Da takoj začnemo reševati zadevo.
Prepričan sem, da je bilo v preteklih štirih letih dovolj obljub. Sredstva so bila v državnih proračunih zagotovljena lani in tudi letos. Zagotavljalo se je, da se bo pristopilo k projektu, a je bil ob koncu leta rezultat vedno nič, kljub visokim pozicijam v državni gradbeni hierarhiji. Recimo za dokončanje ceste Murska Sobota–Gederovci je bilo potrebnih le dodatnih 500 tisoč evrov, vendar se je takratna ministrica Alenka Bratušek odločila za ustavitev projekta.«
Kako pa je z gradnjo kolesarske steze Gradišče–Murska Sobota?
»Za omenjeno kolesarsko stezo imam zagotovilo, da se bo izvedla. Minister Jernej Vrtovec, ki sem mu leta 2021 predstavil povezavo Radenci–Murska Sobota–Moravske Toplice in jo je tudi potrdil, je bil presenečen, da se je projekt ustavil. Povezava je dolga 20 kilometrov, manjka še slabih šest kilometrov kolesarske povezave. Ob zamenjavi vlade je bil projekt pospravljen v predal in ob dveh sestankih na direkciji so nam govorili, naj ga ne pričakujemo prej kot v desetih letih. Odločitev ministrstva naj bi bila, da se bodo kolesarji iz Radenec peljali v Gederovce in potem v Mursko Soboto. Mi te odločitve nikoli nismo videli.
Sicer pa je zemljišče ob magistralni cesti od Gradišča do meje z Mestno občino Murska Sobota v občinski lasti. Mestna občina je v komasacijskem postopku pridobila zemljišča v k. o. Satahovci. Potem smo že pri krožišču v bližini Pušče, kjer je zemljišče ob cesti v lasti države, in smo že pri obstoječi kolesarski stezi. Pričakujem, da bi bilo teh 3,7 kilometra v naši občini do konca mandata 2030 lahko narejenih.«
Poleti se je na Petanjcih končal projekt dograditve in povišanja vodovodnih nasipov. Menite, da je bil projekt izveden optimalno, ne nazadnje so od zadnjih poplav minila tri leta, ali bi se moral zgoditi prej?
»Projekt bi se moral nedvomno zgoditi že prej, a na srečo je takratni direktor direkcije za vode Roman Kramer, ki je sedaj vršilec dolžnosti direktorja, projekt pripeljal na območje reke Mure. Nasipi so sedaj široki 20 metrov, prej so bili osem, povišani so, nekateri deli tudi za 1,20 metra. Prepričan sem, da je poplavna varnost sedaj zagotovljena. Kajti če se spomnimo tri leta nazaj ali pa če pogledamo slab mesec nazaj, kaj se je dogajalo po svetu, vidimo, kakšno moč ima voda. Leta 2023 je malo manjkalo, da bi se tudi na Petanjcih prebil nasip, a smo ga na srečo obvarovali.«
Velik del sredstev iz proračuna ste namenili tudi obnovi lokalnih cest, ki so bile poškodovane pri gradnji vodovoda. Je bila obnovljena večina cest ali imate za prihodnja leta v načrtu še katere?
»Če gledamo dolžino in število cest, lahko rečemo, da jih je bila obnovljena večina. V celoti se je preplastilo okoli 25 kilometrov cest. So pa ostale nekatere, v katere pri gradnji vodovoda nismo posegali. Preostale ceste bodo prišle na vrsto po letu 2029, ko se konča gradnja telovadnice. Prioriteta ostajata telovadnica in cesta Petanjci–Gederovci–Krajna.«
V občinskem svetu je bilo v tem mandatu nekaj neskladij, sploh pri nekaterih imenovanjih. Kako to komentirate?
»To je demokracija. Vsi se nikoli ne bomo strinjali z vsemi projekti ali imenovanji. Morda je kakšen postopek tudi malo neroden, morda kje vlogo odigra neznanje, ko je kdo želel nekaj dobrega, ampak ni šlo, ker ni bilo po postopkih. Res včasih padejo malo težje besede, kar obžalujem, saj bi se korekten in človeški odnos moral vedno ohranjati. Ne glede na to, s kom se pogovarjaš in o kateri temi. Žalosti me, da včasih, ko ne dosežemo svojega z argumenti ali celo brez njih, preidemo na osebno raven.«
Nedavno ste javno povedali, da ste ena najbolj prijaznih občin v Sloveniji. Kaj mislite s tem?
»Občina je lani za subvencije na področju oskrbe z vodo, kanalizacijskega omrežja, predšolske vzgoje in podobno namenila 340 tisoč evrov. Če bi to ostalo v proračunu, bi v štirih letih naneslo 1,2 milijona evrov, kar bi vodilo v več investicij, ampak ta sredstva smo želeli nameniti občanom. S pomočjo subvencij smo znižali določene račune in želeli smo jim iti naproti.«
Vplivajo morda subvencije na priseljevanje? Kakšna je demografija v občini?
»Število prebivalcev se počasi manjša, tako kot vsem drugim v Pomurju. Je pa bilo v občini lani in v letu prej več kot 40 novogradenj. Mislim, da v naši občini je oziroma se vzpostavlja okolje z urejeno infrastrukturo, zadovoljivimi storitvami, od šolstva, zdravstvenega centra do subvencij. Poleg tega smo le nekaj minut oddaljeni od avtoceste, blizu je Avstrija …«
Letos ste kandidirali na državnozborskih volitvah in poudarili, da bi si želeli pri nekaterih stvareh več kmečke pameti. Tudi pri kakšnih projektih v občini bi si verjetno to želeli?
»Lep primer so nasipi, kjer je bilo veliko sodelovanja. Uspelo nam je, ker smo imeli stvari pripravljene, zato smo tudi prvi končali projekt. Poznavanje okolja, ki nam ga je priznal direktor direkcije za vode, bi lahko uporabili tudi pri drugih projektih.
Občina Tišina je bila edina v projektu obnove nasipov, ki je sama pripravila projektno dokumentacijo, izvedla odkupe in odmere, vsi drugi so to prepustili zunanjim izvajalcem.
Če bi imeli pokrajine, bi se nekdo v pokrajini vprašal o smiselnosti tega, da bi se kolesar peljal iz Radenec v Mursko Soboto prek Gederovec. Ampak v prestolnici je to nekdo narisal, mi pa se tega zdaj držimo kot pijanec plota.«
Torej podpirate pokrajine?
»Absolutno, predvsem s stališča, da se del odločitev regijskega pomena prenese iz prestolnice v lokalno okolje. Da se o nekaterih stvareh dogovorimo in da nanje ne vpliva vsakodnevna politika. Tako je tudi v Avstriji. Odločitve je treba prenesti na nižje ravni tudi zato, da se zmanjša centralizacija, čeprav je v celoti ne bo mogoče odpraviti. Pokrajine so nujne, če želimo doseči hitrejši razvoj obrobja države, kjer živi 50 odstotkov prebivalstva.«
Kmetovalce je letos zelo prizadela suša. Kako naprej s kmetijsko pridelavo, kako je z namakanjem?
»Brez namakanja kmetijskih površin in izkoriščanja reke Mure v prihodnje ne bo šlo. Sušo imamo skoraj vsako leto, Mura pa teče mimo. Letos junija je ob prvem vročinskem valu imela Mura vsaj 14 dni pretok čez 200 kubičnih metrov na sekundo. Če bi vzeli štiri odstotke vode, kolikor bi jih lahko v enem dnevu, bi z njo lahko zalili slabih 4000 hektarjev površin. V štirih dneh bi lahko namočili celotno regijo. Če bi bila voda v potokih Mokoš, Dobel, Črnec, Ledava, kanali ne bi bili suhi, pokrajina bi dajala drugačen pogled. Velik vpliv bi bil tudi na podtalnico. Marsikatero območje bi se tudi naravno namakalo. Imam informacije, da se zaradi zelo nizke podtalnice pojavljajo težave pri toplotnih črpalkah, kar lahko tudi privede do težav pri ogrevanju. Še posebej če bo spet mrzla zima.
Ravno zato sem prepričan, da mora projekt namakanja Pomurja iz reke Mure, kjer je Občina Tišina vodilni partner, dobiti državni pomen.«
Kako komentirate dogajanje na državnem političnem parketu? Ste zadovoljni z delom vlade?
»Z delom vlade sem zadovoljen. Glede na število polen, ki jih dobijo pod noge, so narejeni nekateri koraki. Toda v državi težko kaj hitro spremeniš, ker je veliko predpisov. Stvari gredo v pravo smer. Ena dobrih odločitev je selitev ministrstev. Vendar moram povedati, da če imaš kravo, potrebuješ tudi 'štalco', zato je treba pri danih pobudah imeti zdravo kmečko pamet. Upam, da bo prišlo do vzpostavitve pokrajin, da se potem več vloži tudi v podeželje.«
Ste imeli s kravo in štalco v mislih pobudo župana sosednje občine za selitev sedeža kmetijskega ministrstva?
»Da. Ko smo imeli ministra, pet poslancev, nismo za Pomurje na tem področju naredili skoraj nič, sedaj pa poskušaš s takšnimi lovskimi potezami, da boš všečen pred volitvami. To mi ni všeč. Je kdo pomislil, kje bi ministrstvo sploh bilo?«
Napovedali ste že, da boste kandidirali za nov mandat. Na čem bo poudarek?
»Poudarek bo na gradnji telovadnice in cesti Petanjci–Gederovci–Krajna. Želim si stabilno občino, ki bo lahko svoje obveznosti sproti poravnala. Ne želim novih projektov, o katerih nihče ne ve nič. Po letu 2028 pa so na vrsti investicije v športne objekte, za katere že imamo gradbena dovoljenja. Nadaljevali bomo obnovo cest in gradnjo kolesarskih stez, ki so bile prestavljene na čas po letu 2028. Ostala pa bo aktivna podpora delovanju društev v občini z nadaljnjim poudarkom na vključitvi mladih v društva ter vzdrževanju in posodabljanju komunalne infrastrukture.«
Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Občine Tišina?
»Želim si predvsem, da bi občanke in občani, ki v občini živijo, bili zadovoljni s svojim okoljem in da bi jim okolje ponudilo vse možnosti oziroma izpolnilo zahteve, ki jih pričakujejo od lokalne skupnosti. Urejeno komunalno infrastrukturo, okolico, dobre povezave, omogočanje vseh storitev. Prav tako, da so zadovoljni z delom občinske uprave in župana. Nikoli ne bodo zadovoljni vsi, to je iluzija, če pa je zadovoljna večina, sem tudi sam zelo zadovoljen.«
Naročnik oglasa: Občina Tišina
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
