Jasmina Opec Vöröš s pobudo za ohranitev podružničnih lekarn
Državni svet je podprl pobudo Jasmine Opec Vöröš za spremembo zakona, ki bi omogočila skupno podeljevanje koncesij tudi nesosednjim občinam.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni svet Republike Slovenije je podprl pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš, ki predlaga spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti. Po predlogu bi lahko koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti skupaj podelile tudi občine, ki med seboj niso neposredno sosednje, če bi bilo takšno povezovanje utemeljeno z javnim interesom in potrebami prebivalcev.
Veljavni zakon namreč določa, da lahko skupni koncesijski akt sprejme(in posledično izvede skupni postopek za podelitev koncesije)le več sosednjih občin. Po navedbah v pobudi lahko takšna omejitev v praksi preprečuje rešitve, ki bi bile glede na demografske in geografske značilnosti posameznega območja, prometno dostopnost ter obstoječo mrežo lekarn primernejše.
Podružnične lekarne bi lahko bile ogrožene
Posebej problematičen bi lahko postal položaj podružničnih lekarn. Ob izteku trenutno veljavnih koncesijskih aktov bi se lahko zgodilo, da zaradi pogoja o sosedstvu občin ne bi bilo mogoče oblikovati ustreznega modela za nadaljnje izvajanje lekarniške dejavnosti.
Podružnične lekarne imajo pomembno vlogo predvsem v manjših krajih in na podeželju. Morebitno prenehanje njihovega delovanja bi lahko za prebivalce pomenilo daljše poti do najbližje lekarne, večjo odvisnost od osebnega prevoza in slabšo dostopnost do zdravil ter drugih lekarniških storitev. Takšne posledice bi bile še posebej izrazite pri starejših, gibalno oviranih in drugih prebivalcih, ki težje dostopajo do bolj oddaljenih zdravstvenih storitev, navaja DS.
Na problematiko so po navedbah iz pobude nekatere občine že konec leta 2025 opozorile takratno vlado in poslanske skupine ter predlagale sistemsko rešitev, vendar ta doslej še ni bila sprejeta.
Odločilne bi bile dejanske potrebe prebivalcev
Predlagana sprememba ne pomeni, da bi se lahko nesosednje občine pri podeljevanju lekarniških koncesij povezovale brez omejitev. Možnost bi bila predvidena le, kadar bi bil izkazan javni interes in bi takšna ureditev izboljšala dostopnost lekarniške dejavnosti.
Pri odločanju bi bilo treba med drugim upoštevati potrebe prebivalstva, demografsko strukturo, geografsko razpršenost naselij, prometno dostopnost, oddaljenost od drugih lekarn, obstoječo lekarniško mrežo ter dejansko dostopnost lekarniških storitev.
V pobudi poudarjajo, da formalno teritorialno sosedstvo občin ni vedno najboljša podlaga za organizacijo javnih storitev. Zlasti na območjih z razpršeno poselitvijo, neugodnimi demografskimi trendi ali slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev so lahko funkcionalno povezane tudi občine, ki nimajo skupne meje.
Predlog se sklicuje tudi na državne strateške dokumente s področja regionalnega in prostorskega razvoja ter zdravstvenega varstva, ki med cilji poudarjajo enakopravno dostopnost do javnih in zdravstvenih storitev ne glede na kraj bivanja.
Ministrstvo ima za odgovor 30 dni
Državni svet zato Ministrstvu za zdravje predlaga, naj prouči spremembo 40. člena Zakona o lekarniški dejavnosti oziroma pripravi drugo ustrezno zakonsko rešitev. Ta bi morala omogočiti povezovanje nesosednjih občin, kadar bi bilo to potrebno zaradi javnega interesa, obenem pa preprečiti, da bi podružnične lekarne prenehale delovati zgolj zaradi formalnih omejitev pri podeljevanju koncesij.
Ministrstvo za zdravje mora pobudo proučiti in Državnemu svetu nanjo odgovoriti v roku 30 dni.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
