Obiskali smo osemenjevalni laboratorij: En bik lahko oplodi do 300 krav
V osemenjevalnem centru za plemenske bike v Murski Soboti dvakrat tedensko odvzemajo seme najboljših mladih bikov. Z njim lahko namesto ene plemenske krave oplodijo tudi sto ali več živali.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pod okriljem Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota delujeta osemenjevalni center za plemenske bike in vzrejališče mladih bikov lisaste pasme v Murski Soboti ter osemenjevalno središče za plemenske merjasce v Bakovcih. Oba centra imata dolgo tradicijo, murskosoboški deluje že več kot 70 let, bakovski pa bo letos praznoval 30 let delovanja. V obeh centrih se ukvarjajo s proizvodnjo semena za umetno oploditev živali, nas pa je pot zanesla v Mursko Soboto, kjer smo se seznanili s tem, kakšni so postopki priprave bikovega semena za nadaljnji razplod.
Ob obisku nas je sprejel Aleš Horvat, vodja oddelka za živinorejo pri KGZ Murska Sobota in vodja osemenjevalnega centra za plemenske bike.
Kot je povedal, se je proizvodnja semena v Murski Soboti začela z omejenim številom bikov ter s tehnologijami, ki so bile sodobne v 50. letih prejšnjega stoletja. Sčasoma so se metode priprave semena spreminjale, z razvojem in napredkom pa so prišli do tehnologije, ki je še danes v uporabi. Gre za tako imenovano embaliranje semena v slamice, ki je globoko zamrznjeno.
»Naši predhodniki, predvsem veterinar Janez Pucko, ki je bil vrsto let vodja osemenjevalnega centra, je z drugimi somišljeniki sledil napredku stroke v svetu in pri nas. Tako so že v 70. letih prejšnjega stoletja uvedli to sodobno tehnologijo, ob tem pa nabavili vso ustrezno opremo, medije, razredčevalce, skratka vse, kar je bilo potrebno za tovrstno pripravo semena,« razloži Horvat, ki se spominja, da so kmalu po njegovem prihodu na KGZ Murska Sobota, to je bilo okrog leta 1996, nabavili novo strojno opremo, ki je uporabna še sedaj.
Ob torkih in četrtkih
Proizvodnja bikovega semena poteka v več fazah, začne pa se z odvzemom, ki ga v centru opravljajo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih. Študije, ki so jih opravili, so namreč pokazale, da frekvenca odvzema semena vpliva na njegovo kakovost. »Mlade bike, ki so v naš osemenjevalni center vključeni iz našega vzrejališča, moramo na odvzem uvajati postopoma. Če jih namreč uvajamo prehitro, jih lahko izčrpamo in ne bodo proizvajali zrelih semenčic, če pa jih bomo uvajali prepočasi, bodo ostale semenčice mrtve v shrambah semena. Študije so torej pokazale, da sta dva skoka tedensko za bike pravi ritem,« razlaga sogovornik.
Seme mladih plemenskih bikov, ki so gensko testirani, pridobivajo v posebnem prostoru v osemenjevalnem centru, in sicer ga pridobivajo v epruvete s pomočjo posebnih pripravkov, ki jih imenujejo umetne vagine. V osemenjevalnem centru, v katerem je kapacitete za 28 bikov, jih imajo trenutno 14, od vseh pa pridobivajo seme. »Običajno ob dnevih, ko to počnemo, odvzamemo seme desetih bikov, kar pomeni, da ne pridejo vedno znova vsi na vrsto.«
Jemanje semena poteka na poseben način. Mladega plemenjaka ob odvzemu spustijo na drugega bika, ki mu pravijo bik držač. Kot pojasni Horvat, se v drugih državah poslužujejo uporabe umetnih fantomov, v Murski Soboti pa je postopek tak, da je bik držač fiksiran v stojnici. »Običajno gre za najbolj pridnega in najbolj mirnega. Njemu najprej odvzamemo seme, nato pa je na vrsti za drugo nalogo.«
V pol mililitra 10 milijonov semenčic
Odvzem semena traja več ur, v Murski Soboti pa ga poleg Horvata opravljata še dva hlevarja, laborantka in veterinarski tehnik. Dogajanje se začne ob 5. uri zjutraj, ko hlevarji očistijo bike in njihova stojišča, nato pa jih pripravijo za odvzem semena. Po 7. uri se v postopek odvzema vključijo še preostali, ki približno dve uri odvzemajo semena, to pa gre nato v laboratorij, kjer delo poteka še vsaj nekaj ur.
Odvzeto seme najprej strojno zapakirajo, nato ga shranijo v hladilniku, kjer se postopno hladi in pripravlja na poznejši postopek zamrzovanja. To poteka šest ur v posebnih posodah v tekočem dušiku na minus 192 stopinj Celzija.
Še pred vsem naštetim sledijo po odvzemu številni postopki ocenjevanja kakovosti semena, pri čemer se ocenjujejo količina, izgled, mikroskopska in makroskopska ocena gibanja, pa valovanje in ugotavljanje gostote semenčic. »Skozi te ocene določimo, ali je seme primerno za uporabo ali ne. Če je primerno, izmerimo njegovo gostoto, določimo stopnjo redčenja in ga nato s komercialnimi razredčevalci tudi razredčimo.«
Ravno redčenje semena je ključno pri umetnem osemenjevanju. Kot je razložil Horvat, bi namreč bik v naravnem pripustu z enim skokom lahko oplodil le eno plemensko kravo, čeprav je v njegovem ejakulatu semenčic toliko, da bi jih lahko oplodil bistveno več. Po slovenskih in evropskih predpisih mora biti namreč v eni dozi, ki vsebuje pol mililitra pripravljenega bikovega semena oziroma približno 20 milijonov vseh semenčic, vsaj 10 milijonov progresivnih gibljivih semenčic, to je tistih, ki so vsaj pod mikroskopom sposobne oploditi žival.
»Bik da v povprečju 4 do 5 mililitrov semena, pri čemer je povprečna gostota semenčic 800 milijonov. To pomeni, da lahko od enega bika dnevno pripravimo od 50 do 300 doz semena, pri čemer je ena doza namenjena osemenitvi ene živali. Bik na ta način torej ni sposoben oploditi le ene krave, kot bi to bilo v naravi, temveč 100 ali 300,« pojasnjuje sogovornik.
Nastalo zaradi zdravstvenih težav
Se pa zgodba tu ne konča. Kakovost semena se namreč preverja v štirih stopnjah, najprej kot sveže odvzeto seme, nato seme, ki je nastalo po redčenju, seme po odtajanju in seme po rezistenčnem testu. Šele ko seme opravi vse štiri stopnje preverjanja, ga lahko dajo v skladišče oziroma v izolacijo. »Ta je namenjena preverjanju zdravstvenega stanja darovalca semena. Če se namreč v enem mesecu pokažejo pri biku kakšni znaki obolenja ali kužnih bolezni, ki bi se s semenom lahko prenašali, tega semena ne dajemo v promet. Neprimerno seme se nato zavrže, seveda pa o celotnem postopku vodimo tudi dnevnik odvzema in številne druge evidence.«
Umetno osemenjevanje se je v praksi sicer začelo ravno zaradi širjenja zdravstvenih težav pri živalih. Zlasti po drugi svetovni vojni so bile v Sloveniji, predvsem pa v Pomurju, velike težave s spolno prenosljivimi kužnimi bolezni živali. Vse to je vodilo do velike neplodnosti, zato so začeli te probleme reševati z umetnim osemenjevanjem in izolacijo bikov.
Ob klasični metodi še številne druge
Ob vsem tem se nam je seveda porajalo tudi vprašanje, kako dolgo so biki starostno sploh primerni, da darujejo seme. Kot je pojasnil Horvat, bi starostne omejitve težko postavili. Bolj je problem v tem, da postane bik s starostjo vse težji, nekateri dosegajo tudi do 1500 kilogramov. »To je masa, ki obremenjuje njihove noge. Takšni biki težko skačejo. Bi pa seveda teoretično lahko skakali do šestega ali sedmega leta starosti, vendar nima smisla, da bi to delali v Sloveniji, saj imamo približno 90 tisoč lisastih krav. Teh seveda ne moremo oploditi le z enim bikom, saj potem ne bi bilo selekcijskega napredka,« pove Horvat.
Po drugi strani pa je seveda logično, da se odvzeto seme s selekcijskega stališča čim prej porabi. Vsaka nova generacija bikov je namreč boljša, čez leto ali dve pa bi bila v genetskem smislu že zastarela v svetovnem merilu. »Še vedno imamo shranjeno seme bika Kazimirja iz leta 1973. Okrog leta 2013 smo z njegovim semenom osemenili nekaj živali in te nato primerjali s skupino trenutno elitnih bikov lisaste pasme. Dokazali smo, da je bil v treh oziroma štirih desetletjih selekcijski napredek zelo velik ter da elita iz tistega časa danes ne bi bila elita. Je pa bilo seme legendarnega bika Kazimirja pred desetimi leti še plodno,« je še kot zanimivost povedal Aleš Horvat.
Dodal je še, da je takšna proizvodnja semena klasika, ob tem pa obstajajo še druge metode oziroma tehnologije, ki jih sicer zaradi dragih postopkov v Sloveniji ne izvajajo. Med drugim obstaja tehnologija seksiranja in zamrzovanja semena, gre za seme, ki ga ločijo na del, ki bo imel za posledico telitev ženskega teleta, in na del, ki bo imel za posledico telitev moškega teleta. Prav tako obstaja tehnologija zarodka, pri čemer pa v plemensko kravo presadijo celoten zarodek.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
