V Murski šumi bodo prašiči spet pomagali pri obnovi poplavnega gozda
V Murski šumi bodo s krškopoljskimi prašiči preizkusili gozdno pašo, ki naj bi pomagala pri naravni obnovi poplavnega gozda.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Murski šumi se septembra na ograjeni gozdni površini ponovno preizkuša gozdna pašo s prašiči. Njihovo ritje in gibanje naj bi pomagalo pripraviti tla ter ustvariti boljše pogoje za naravno pomlajevanje poplavnega gozda.
Gre za ukrep v okviru projekta Natura Mura – Drava, ki bo izveden na dveh hektarjih državnega gozda v Murski šumi. Krškopoljski prašiči bodo nameščeni na izbrani in dvojno ograjeni površini ter tam ostali le toliko časa, kolikor bo potrebno za pripravo tal.
Prašiči bodo z ritjem pripravili tla
Poplavni gozdovi ob Muri sodijo med najdragocenejše življenjske prostore pri nas, njihovo naravno pomlajevanje pa je marsikje oteženo. Težavo predstavlja predvsem gosta zeliščna plast, ki jo pogosto sestavljajo tudi invazivne tujerodne rastlinske vrste. Te prekrijejo tla, semenom odvzemajo prostor za kalitev, mladim rastlinam pa svetlobo.
Pri starejših gozdnih sestojih zato iščejo načine, kako tla pripraviti brez obsežnejših strojnih posegov. Eden izmed njih je gozdna paša. Prašiči med iskanjem hrane rijejo po tleh, zmanjšujejo moč zeliščnega sloja ter premešajo zgornji humusni in mineralni sloj. Na ta način nastanejo zaplate odprtih tal, na katerih lahko semena lažje vzklijejo. Ko bodo tla dovolj pripravljena, bodo živali odstranili, ograja pa bo ostala in mlado rastje varovala pred divjadjo, so sporočili na Zavodu RS za varstvo narave.
Preizkusili bodo dva tipa gozda
Ukrep bo izveden na skupno dveh hektarjih državnega gozda. En hektar bo na območju vrbovih in topolovih gozdov, drugi pa na območju hrastovih gozdov. Podobno metodo so že preizkusili v okviru preteklih projektov Natura Mura in LIFE RESTORE for MDD, kjer se je po navedbah izvajalcev izkazala za uspešno.
Uspeh bo sicer odvisen tudi od količine semen, vremena, vlage in ponovne rasti zelišč. Razvoj mladega gozda bodo zato spremljali tudi po koncu paše. Če naravno pomlajevanje ne bo zadostno, sta v prvih dveh letih predvideni tudi dopolnilna setev oziroma saditev ter potrebna nega.
Klasična obnova gozda lahko zahteva pripravo tal, veliko število sadik, sajenje, zaščito in večkratno nego. Če se bo gozdna paša izkazala za uspešno, bi lahko zmanjšala obseg nekaterih od teh del in posledično tudi stroške.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
