Če bodo odkupne cene pšenice enake lanskim, bo imel kmet 350 evrov izgube
Stroški pridelave pšenice se gibljejo okrog 280 evrov po toni, cena na kmetijskem trgu je bistveno nižja. Letina bo kakovostna, a količinsko pod povprečjem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Žetev žit in oljnic je tudi v Pomurju v razmahu. Medtem ko je ječmen, katerega povprečna odkupna cena se je letos ustavila pri 165 evrih po toni, večinoma že pod streho, se v teh dneh začenja tudi žetev pšenice. Zaradi vremenskih razmer, ki za pridelovalce niso bile ugodne in so vplivale na količino pridelka, se je tudi letošnje spravilo z njiv začelo prej kot običajno.
Problem je predvsem visoka vsebnost vlage v bilki, ki fiziološko ni zrela, zrno v klasu pa je zaradi vročinskega udara posušeno. Naravni proces, pri katerem se najprej začne zaradi odmiranja koreninskega sistema bilka sušiti, šele nato pa začne klas zoreti, je letos torej obrnjen.
»Če se bo takšna vročina nadaljevala, bo tudi žetev pšenice zelo hitro končana, morda celo v prvih dneh julija, kar je dokaj nenavadno. Seveda se bo to izražalo v količini. Kakovost bo dobra, morda celo nadpovprečna, neto teža pa bo nizka,« je ocenil Franc Küčan, pomurski kmet in predsednik komisije za pripravo izhodišč za spravilo in prodajo slovenske pšenice.
Komisija se je pred dnevi sestala in opravila analizo stanja na trgu, obravnavali so tudi referenčne izračune stroškov pridelave za leto 2026, pričakujejo tudi, da jih bo s kmetijskimi organizacijami v kratkem sprejel minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj ter pokazal posluh za težave v sektorju.
Tudi za 30 odstotkov manj
Setvene razmere so bile lansko jesen skoraj idealne, kar pomeni, da je bila setev kakovostna. Dobra je bila tudi prezimitev posevkov, zapletati se je začelo pred pomladjo, ko je zaradi politične situacije na Bližnjem vzhodu začelo na trgu primanjkovati gnojil oziroma je njihova cena zelo narasla.
Kmetje niso imeli s čim dognojevati, nato je hud udarec za pšenico pomenilo še spomladansko sušno obdobje sredi najbolj intenzivne rasti. Sledili sta še pozeba in ponekod toča, vse našteto pa sedaj vpliva na količino pridelka, ki bo v povprečju manjša za 10 do 15 odstotkov.
»Zaradi spomladanskih nevšečnosti, kasneje pa tudi toče, ocenjujemo, da bo letos v primerjavi z lani na slovenskem trgu za vsaj 30 odstotkov manj pšenice. Kljub temu da imamo v Sloveniji posejanih več kot 27 tisoč hektarjev pšenice in smo do zdaj oddali od 30 do 40 tisoč ton pšenice letno za domačo mlinarsko industrijo, se bojimo, da bo tudi to zdesetkano,« pravi Küčan.
Ob tem se postavlja še vprašanje odkupnih cen. Pričakovanja pridelovalcev in komisije so jasna, cena bi se morala čim bolj približati stroškom pridelave, ki letos po okvirnih izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo ob pričakovanem pridelku šest ton na hektar okrog 273 evrov po toni za krušno pšenico z 12,5-odstotno vsebnostjo beljakovin, po ocenah drugih pristojnih institucij pa od 280 do 285 evrov po toni.
»Stroški pridelave v primerjavi z lani niso nič nižji, morda za kakšen odstotek celo višji. Ti kazalci in naša predvidevanja kažejo, da če se bodo kupci s cenami ponovno obnašali kot prejšnja leta, bo imel kmet pri pridelavi pšenice od 300 do 350 evrov čiste izgube.«
Dodaten problem, ki ga navaja sogovornik, so velike svetovne zaloge lanske pšenice, kar bi lahko dodatno vplivalo na odkupno ceno. Kot pravi, kmetje tako že v izhodišču ne morejo pričakovati, da bodo domači kupci iskali slovensko pšenico in jo pri tem še dobro plačali.
Zaradi AVK nimajo moči
Kmetje od države pričakujejo, da bo sektorju pšenice priskočila na pomoč, a Küčan hkrati v isti sapi priznava, da komisija za pripravo izhodišč za spravilo in prodajo slovenske pšenice nima nobene moči in nobenega sogovornika za letošnji odkup.
Za to je po njihovem prepričanju kriva tudi Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki zaradi dogajanja v preteklosti prepoveduje kakršna koli dogovarjanja o ceni.
»Vemo, kakšna je praksa. Kupcu, ki prvi postavi ceno, pozneje s povzemanjem za nekaj centov gor ali dol sledijo preostali, da to potem ni videti kot dogovor, temveč kot tržno oblikovana cena. Včasih smo pridelovalci sedli za pogajalsko mizo z odkupovalci in se pogajali o ceni, posledično torej o naši plači. Pšenica je namreč kmetova plača, česar pa AVK očitno noče in ne more razumeti, saj pravi, da je to kartelno dogovarjanje,« je kritičen Küčan.
280 evrov za najkakovostnejši razred
Ravno danes se je komisija, ki ji predseduje, znova sestala, predvidoma bodo za ministrstvo pripravili tudi dopis s pričakovanji, čeprav njihovih uresničitev realno ne pričakujejo. Kot znova poudarja sogovornik, bi bilo treba o odkupnih cenah pšenice skleniti kompromis med kupci in pridelovalci, sami bodo tako predlagali, da bi bila cena za najkakovostnejši razred 280 evrov oziroma vsaj toliko, kolikor znaša kmetov strošek pridelave.
Tržno poročilo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja sicer kaže, da se je odkupna cena pšenice v sredini junija gibala okrog 223 evrov po toni, kar je podobno lanskim cenam. Spomnimo, lanske odkupne cene pšenice so bile v povprečju v vseh kakovostnih razredih za 10 do 15 evrov višje od predlanskih in so se gibale med 195 in 225 evri po toni.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
