© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Mnenje
Čas branja 1 min.

V premislek: Kdo v resnici uničuje planet?


Niko Hari
7. 8. 2026, 05.44
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Svetovnega utapljanja v plastiki ne bodo rešile tiste neznosne papirnate slamice in živce parajoči zamaški.

profimedia-1119101307.jpg
Profimedia
Španijo in Francijo so letos zajeli obsežni požari.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Vestnik logo

Nastavi

Še en vročinski val je zajel velik del planeta, Evropa gori, suša pa pustoši po državi. Podnebne spremembe in globalno segrevanje lahko zanikajo samo še populisti in ljudje, ki si dvorišče pred napovedano točo polivajo s kisom. Morda sem naiven, a imam občutek, da je večini v zahodnem svetu precej jasno, da tako ne gre več naprej.

Kljub temu pa nisem tako naiven, da bi verjel, da bodo modri planet pogube rešili ceneni kitajski (iz države, ki je letno zaslužna za okoli 32 odstotkov svetovnih fosilnih izpustov ogljikovega dioksida) električni avtomobili, pri katerih je proizvodnja baterij (predvsem zaradi kobalta) odvisna od sužnjelastniških odnosov in izkoriščanja dela otrok v državah, kot je Demokratična republika Kongo. Podobno kot svetovnega utapljanja v plastiki ne bodo rešile tiste neznosne papirnate slamice in živce parajoči zamaški, zaradi katerih bi embalažo iz kljubovanja najraje odvrgel med biološke odpadke. 

plastenka, zamaški
Ines Baler
Najbolj tečna stvar v zgodovini človeštva.

Da, sami lahko veliko naredimo, da omejimo svoj ogljični odtis, vendar si mečemo pesek v oči, če mislimo, da bo nekaj milijonov vestnih ljudi uravnovesilo brezbrižnost multinacionalk, ki očitno tekmujejo v tem, kako zavoljo profita civilizacijo potisniti še nekoliko bližje prepadu. Savdski naftni velikan Saudi Aramco, indijski premogovni gigant Coal India in eno največjih ameriških energetskih podjetj ExxonMobil so zaslužni za okoli 10 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Če bi se vsi Slovenci v službo vozili z reaktivnimi letali, nam takšnih emisij verjetno ne bi uspelo pridelati.

Da ne omenjamo tragičnih golosekov gozdov, ki se dogajajo zaradi podjetij, kot je ameriška živilska multinacionalka Cargill. Če želite evropski primer, pa se ob naslednjem nakupu komode za 50 evrov lahko zamislite, kje za vraga Ikea dobi toliko lesa za množično proizvodnjo, bodimo odkriti, zares poceni pohištva in kako so s tem povezani goloseki v romunskih Karpatih. Verjetno moram zapisati, da podjetje takšno početje členov v svoji dobavni verigi kategorično zanika.

profimedia-1093490445.jpg
Profimedia
Podjetja izvajajo goloseke, kot da bi šlo za stavo.

Ne bojte se. Če nam nekako le uspe omejiti izpuste toplogrednih plinov v ozračje in bodo takšni vremenski ekstremi, kot smo jim priča letos, stvar preteklosti, nam bo zaradi tega, ker neko društvo z umetno inteligenco ustvarja že stoto identično vabilo na veselico (gotovo ste kakšno zasledili na družabnih omrežjih), kmalu zmanjkalo pitne vode. 



Vestnik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.