Poezija Balinta Balassija v slovenščini zazvenela po 431 letih
Izjemno zahtevno prevajanje pesmi madžarskega renesančnega velikana je opravil Bela Szomi. Za prevod prejel pomembno nagrado
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letos je pri založbi Volosov hram izšla dvojezična zbirka pesmi Balanta Balassija, enega od velikanov madžarske literature. Dvaintrideset oziroma triintrideset pesmi (ena je pesem znotraj pesmi) tega renesančnega pesnika je v slovenščino prevedel literat, glasbenik, prevajalec ter učitelj Bela Szomi in za svoje delo februarja prejel tudi vidno nagrado na Madžarskem, Balassijev spominski meč.
Tega vsako leto podelijo enemu madžarskemu pesniku in enemu tujemu prevajalcu, ki je pomembno prispeval k prepoznavnosti Balassija in njegovega ustvarjanja.
Izbor pesmi za zbirko Podaj že tišino (Adj mar csendesseget) sta opravila urednik madžarskega dela knjige Lajos Bence, ki je napisal tudi spremno besedo, in Szomi, slovenski del zbirke je uredil Matej Pavlič, v knjigo so zajeta tudi štiri dela slikarja Laszla Hermana.
Zanimiv je podatek, da smo Balassijeve slovenske prevode dobili komaj 431 let po pesnikovi smrti, sicer pa so bile pesmi prevedene v 45 jezikov, tudi v arabščino in japonščino. Bela Szomi je opravil zahtevno delo, saj gre za jezik, kot so ga poznali v srednjem veku, prevajanje pa je trajalo kar dve leti. Lotil se ga je prav na Bencejevo pobudo in sprva prevedel le dve pesmi, nato pa se jih je nabiralo čedalje več, tako da je na koncu nastala zbirka.
Poleg prepesnitve pesmi v slovenščino je uredil tudi originale v madžarščini, tako da sledijo današnjemu madžarskemu pravopisu. Postavil je velike začetnice, pike in vejice, s tem pa so pesmi zadihale tudi v madžarščini, saj je bralcu ob branju lažje slediti mislim v pesmi, ki so se prej pretapljale druga v drugo. Balassijev slog pisanja je namreč edinstven, v stroki je znan celo izraz Balassijeva kitica, ki je edinstvena in prepoznavna pesniška oblika.
Moč pesmi v sporočilu, zvočnosti in ritmu
Naslov pesniške zbirke je tudi naslov drugega od treh sklopov zbirke in naslov pesmi, ki jo je Szomi med prvimi prevedel. Gre pravzaprav za molitev k bogu in izraz človekove želje po mirnem življenju. Balint Balassi je bil zelo nesrečen v ljubezni – ker je varal ženo, je bil obsojen in je celo zbežal. Bil je tudi vitez in se je skoraj vse življenje bojeval proti Turkom.
Prvi sklop so Pesmi o Celii. V njih se pojavijo tudi stare, a hkrati erotične prvine. Skozi pesmi pesnik izriše zelo nazorno sliko o Celii, ženski, v katero je bil močno zaljubljen, na podlagi česar si bralec lahko zelo enostavno predstavlja posamezne prizore. Tretji sklop v zbirki nosi naslov Pojdi, prstan ti moj sladki, zbirko pa skleneta že omenjena spremna beseda Lajosa Benceja in zapis Pala Molnarja, predsednika sklada Balasi Kard Müveszeti Alapitvany.
Moč Balassijevih pesmi ni le v njihovem sporočilu, ampak tudi v njihovi zvočnosti in ritmu, zato prevod zahteva posebno občutljivost. Prav v tem je vrednost Szomijevega prevajalskega dela, saj je renesančni čas in duha mogoče začutiti tudi v slovenskih prevodih. Prevajalec je skušal slediti ritmu, pazil na podobnost rimanja, besedni red itd.
Prevodi s tem niso le pomembno literarno in prevajalsko delo, temveč tudi most med narodoma. Slovenci smo namreč svojo prvo pesniško zbirko v maternem jeziku dobili šele leta 1806 z Valentinom Vodnikom, s prevodi Balassijeve poezije pa torej lahko začutimo renesančni izrazni način in vrednote madžarskega in evropskega prostora v 16. stoletju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
