Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Lendava je v zadnjih letih postala eno vidnejših gospodarskih žarišč v regiji. Velike investicije podjetij občini prinašajo nova delovna mesta, višjo dodano vrednost in možnost, da mlade izobražene kadre zadrži oziroma ponovno privabi v domače okolje. Hkrati občina vlaga v športno, cestno in drugo javno infrastrukturo, od prenove nogometnega igrišča Nafte do težko pričakovane obnove ceste proti Vinariumu.

Toda razvojni načrti imajo tudi svoje ovire. Ena največjih ostaja občinski prostorski načrt, katerega sprejetje se že več let zapleta predvsem zaradi nasprotovanja države pri spremembi namembnosti zemljišč. Župan Janez Magyar ob tem opozarja, da občina zgolj sledi potrebam podjetij, občanov, obrtnikov in kmetov, brez sprejetega prostorskega akta pa bo dolgoročni razvoj Lendave bistveno težji.

Z lendavskim županom smo se pogovarjali o največjih investicijah v občini, razvoju športne infrastrukture, obnovi ceste do Vinariuma, petišovskih vrtinah, odnosu države do lokalnih skupnosti ter o tem, kaj si Lendava obeta od nove vlade.

Program

Lendava potrdila 2,25 milijona evrov za šport: kam gre največ denarja?

Na katere razvojne projekte v lendavski občini ste v zadnjem letu najbolj ponosni?

»Veliko projektov, ki jim sledi tudi lendavski proračun, je zaznamovalo tako minulo leto kot leto 2026. Gre tako za vlaganja v občinske infrastrukturne objekte kakor tudi za velike investicije v našem gospodarstvu. Lep primer je projekt gradnje v podjetju Lek oziroma Sandoz, novo halo so zgradili tudi v Linoxu oziroma Artexu, potem Oletić GPI ima veliko investicijo, pa še veliko drugih podjetij je. To je za Lendavo zelo pomembno predvsem z vidika možnosti dodatnih zaposlitev. V okviru Lekove investicije se gradi tudi analitični laboratorij, kar bo omogočilo visoko dodano vrednost za zaposlene.«

Jure Kljajić

Lendava ima dolgo in bogato nogometno tradicijo, NK Nafta pa ostaja eden izmed prepoznavnih simbolov mesta. Kako občina z vlaganji v športno infrastrukturo skrbi, da se ta tradicija nadaljuje? 

»Občina na različnih področjih z investicijami sledi želji, da izboljša kakovost bivanja tukaj in oblikuje možnosti za številne prostočasne aktivnosti. Lani decembra smo denimo začeli rekonstrukcijo igralne površine nogometnega kluba Nafta, ki se je zaradi težav pri izvajanju javnega naročila sicer malce zavlekla, a smo nedavno igrišče slovesno odprli. Investicija je bila vredna 900 tisočakov, kar po mojem mnenju kaže, da smo si na občini zastavili jasen cilj, da v Lendavi nadaljujemo res bogato nogometno tradicijo in omogočimo izvedbo tekem na najvišjem nivoju. Dve fazi investicije smo uspešno dokončali, tretja faza pa še sledi.«

Verjetno pa občina ne vlaga samo v nogomet?

»Seveda nogomet ni edini šport, ki ga želimo v Lendavi spodbujati in negovati. Pred kratkim smo denimo v Petišovcih obnovili in sofinancirali nabavo opreme za strelišče. V petišovskem parku smo tudi izvedli investicijo obnove spidvej stadiona, pri Dvojezični osnovni šoli I, kjer smo že zamenjali umetno travo in tekaško podlago na atletski stezi, sledi naslednja faza, to je izvedba kvalitetnega premaza za igrišča, kar bo omogočilo boljšo uporabo teh površin. Pri Dvojezični srednji šoli Lendava pa bomo nadgradili prostore za potrebe teniških igralcev in odbojkarjev na mivki.«

Loris Cipot/fotolens

Občina veliko govori tudi o trajnostnem razvoju in energetski samooskrbi. Kako dosegate ta cilj?

»Na nadstreških objektov v občini smo denimo vzpostavili kar nekaj sončnih elektrarn s skupno močjo dobrih 720 kilovatov. Tega bi si želeli še več, vendar zaradi omejitev elektro omrežja ne moremo pridobiti soglasja. Močno si želim, da se bo glede tega kaj premaknilo, da bi predvsem Elektro Maribor omogočil nove priključitve za sončne elektrarne, tako za občino, podjetja kot fizične osebe. Bi pa posebej omenil uporabo geotermalne energije, saj se tako ogreva kar 612 stanovanj in kar nekaj javnih objektov, potekajo pa tudi raziskave rabe te energije za možnost proizvodnje električne energije ter nadaljnje rabe na našem območju s seizmičnimi meritvami.«

Domačini in obiskovalci že dolgo čakajo na obnovo ceste do Vinariuma. Kako daleč je občina s tem projektom?

»Poleg številnih drugih obnov cestne infrastrukture v občini gotovo najbolj težko pričakujemo obnovo ceste v Lendavskih goricah, ki vodi do Vinariuma. Kjer bo možnost, bo vozišče tudi razširjeno. Geodetom smo že naročili, naj odmerijo meje parcel, da pri tem ne bomo posegali na zasebna zemljišča, kjer pa bo to mogoče, želimo nekatera zemljišča tudi odkupiti.« 

Občina že dolgo poskuša sprejeti občinski prostorski načrt, ki bi omogočil nadaljnji prostorski razvoj občine. Glavni zaplet je nastal pri spremembi namembnosti dobrih petih hektarjev velikega zemljišča med avtocesto in industrijsko cono. Občina želi to območje nameniti širitvi industrijske cone, kmetijsko ministrstvo pa temu nasprotuje, ker gre po uradni klasifikaciji za najboljša kmetijska zemljišča. Se je glede tega kaj premaknilo?

Foto: Mediaspeed.net

»Na tem področju se na žalost do zdaj ni nič spremenilo. Nedavno sem se sestal z zunanjim izvajalcem, ki nam pripravlja dokumentacijo za presojo na ministrstvih, in sem naročil, da se dokumentacija ponovno vloži. Naše poskuse, da zadevo uredimo, na ministrstvu vedno znova zavračajo z novimi pogoji, ki jih prej ni bilo. Iskreno mislim, da so te njihove zahteve nelogične. Zdaj smo še enkrat naročili ponovno vložitev dokumentacije in mislim, da bomo tokrat uspešni. Računam, da bi v tem letu pridobili vsa soglasja in da bomo v začetku naslednjega leta v občinskem svetu zadevo potrdili. Občinski prostorski načrt je dokument, ki predvideva razvoj neke lokalne skupnosti. Mi samo sledimo zahtevam, ki so jih vložili podjetja, občani, obrtniki in kmetje. Ko bo to enkrat sprejeto, lahko napovem, da bo v občino prišlo še več investicij. Moram pa poudariti, da ministrstvo v pravkar izteklem mandatu nikoli ni imelo pravega argumenta za zavračanje naših prošenj.«

Jure Kljajić

Še en trn v peti občine je saga okoli petišovskih vrtin. Upravno sodišče je s sodbo 20. marca letos ugodilo tožbi Občine Lendava ter odpravilo za občino sporno odločbo rudarske inšpektorice, ki je bila po njihovi oceni nevarna za okolje, občane in njihovo premoženje. Kakšen je naslednji korak?

»Res je, občina je na tem področju dosegla veliko zmago. V minulem letu nas je inšpektorica za okolje izključila iz postopka, česar po zakonu ne bi smela storiti. Občina bi seveda morala biti vključena, minister in ministrstvo pa nas preprosto nista hotela poslušati. Vložili smo tožbo za razveljavitev postopka, saj je zakon v tem primeru popolnoma jasen. Inšpektorica je v tej zadevi storila dve napaki. Najprej je izključila občino in civilno zaščito, še bolj pomembno pa je, da je ignorirala strokovno poročilo, ki ga je naročila sama. V tem poročilu je bilo jasno povedano, da se vrtin z danes na jutri ne sme zapreti.

Občinski svet je nedavno sprejel moj predlog, da se vsakokratni vladi predlaga sprejetje sistemskega zakona glede zapiranja vrtin, da bodo predvidena sredstva in načrt postopnega zaprtja teh objektov. Mi zahtevamo v prvi vrsti sanacijo vrtin, ki so prepuščene same sebi. Moje mnenje je sicer, da bi bilo v tem negotovem svetu geopolitike dobro, da priteka na površje še več plina in ne manj. Dobro bi bilo premisliti o možnosti dodatnega črpanja. Tako na Madžarskem kot na Hrvaškem na primer črpajo normalno naprej, a če ni te možnosti, je treba zagotoviti sredstva in časovnico za zaprtje.«

Jure Kljajić

V preteklosti ste povedali, da za nekatere dogovore z državo, predvsem v zadnjih štirih letih, nimate prave strankarske izkaznice. Dejstvo pa je, da mora vsakokratna lokalna oblast sodelovati z vsakokratno državno, ne glede na ideološke razlike. V šali lahko povemo, da imate zdaj, po sestavi nove vlade, »pravo« strankarsko izkaznico. Kaj bo po vaše sprememba na oblasti prinesla Občini Lendava?

»Najprej pričakujem povsem drugačen odnos države, kot je bil doslej. Velikokrat se mi je dozdevalo, da ima država do lokalnih oblasti ignorantski odnos. Če se vrnem na problematiko z zemljiščem: pred dvema letoma sem skušal doseči sestanek s tedanjo ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, priložnosti do današnjega dne nisem dobil. Tega še nisem doživel. Imel sem priložnost normalno sodelovati s Šarčevo vlado in tudi z Janševo. Takšne ignorance, kot smo je bili deležni zadnja štiri leta v Lendavi, pa si ne želimo več. Župani 212 občin ne gledamo strankarskih izkaznic, ampak moramo delati v smeri kakovostnega življenjskega okolja za naše občane. Ti politiki, ki so bili na oblasti zadnja štiri leta, se očitno ne zavedajo, da so tudi oni člani neke lokalne skupnosti, tudi oni nekje živijo. 

Po moji oceni je bila občina v teh štirih letih zelo oškodovana, pa je kljub temu izvedla neverjeten razvojni cikel, ki ga v preteklosti ni bilo zaznati. Z novo vlado si želim veliko boljšega sodelovanja, verjamem, da se bo to tudi zgodilo. Upam, da bo nova vlada ponovno vzpostavila neko raven komunikacije z lokalnimi oblastmi, ne glede na to, kdo vodi občino.«

Podjetja v občini so se v zadnjem obdobju z raznimi investicijami zelo razvila. Kako lahko občina in njeni prebivalci to izkoristijo za dosego neke splošne blaginje?

»Prihajam iz podjetniških vod, zato sem to filozofijo obrnil na glavo. Podjetjem želim pomagati. Vprašam, kaj lahko občina naredi za njih, želim biti v pomoč. Seveda po drugi strani želimo, da imajo od podjetij največ koristi prebivalci občine. Moje edino vodilo je, da z novimi investicijami domačih podjetij nastajajo nova delovna mesta, kar je gotovo dodana vrednost lokalne skupnosti. Prvič zaradi dodatnega priliva v državni in s tem občinski proračun, drugič pa s tem domov privabimo kvalificiran in sposoben mlad kader, ki študira v večjih mestih in bi se morda zaradi pomanjkanja priložnosti iz lendavske občine odselil, če teh novih delovnih mest ne bi bilo.«

Jure Kljajić

Servis občanom s podjetniško žilico bo gotovo tudi podjetniški inkubator v središču mesta. Čemu konkretno bo namenjen?

»Tudi podjetniški inkubator bo na širokem področju ustvaril veliko dodane vrednosti. V teh prostorih so nekoč že delovali mali obrtniki, občani so te prostore redno uporabljali. Zato je pomembno, da damo mladim in vsem drugim priložnost, da v teh prostorih vzpostavijo in širijo svoje ideje. Poleg zagotovljenega prostora bodo podjetniki in obrtniki dobili tudi možnost pridobitve novih znanj in odgovore na konkretne težave, ki jih imajo. Občina daje priložnost, kdo jo bo izkoristil, pa ni več v naših rokah. Želimo vzpostaviti okolje, v katerem bodo podjetniki in obrtniki še bolj cenjeni.«

Naročnik oglasa je Občina Lendava