Damjana Nemeš

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Franc in Etelka Kolar sta zvesta bralca časopisa Vestnik že več desetletij. Kot se spominjata, sta ga brala že v ranih letih, saj so ga imeli naročenega na domačijah obeh – pri Kolarjevih v Gornjih Petrovcih in pri Čahukovih v Križevcih. Ko sta se poročila in zaživela skupaj, sta naročnino na časopis ohranila.

»Leta 1969 sem nato jaz odšla v Gradec, saj sem se tam zaposlila v hotelu kot čistilka, mož je odšel že prej, saj je začel delati kot tesar, nato pa se je zaposlil v drugem podjetju. Ves ta čas, ko sva skupaj živela in delala v Avstriji, sva tja dobivala tudi Vestnik,« pripoveduje Etelka.

Leta 1972 sta nato v Moravskih Toplicah začela zidati hišo, še pred tem sta nekaj časa živela v stanovanju pri sosedih. »Ves ta čas je bil časopis del naše družine. Čeprav ga sedaj bolj kot ne bereva le midva, bo ostal pri hiši, dokler bova živa,« pove Franc, ki najprej pogleda zadnjo stran časopisa, nato pa osmrtnice.

Damjana Nemeš

Nato prelista celoten Vestnik, kar ga že po naslovu in fotografiji pritegne, pa tudi prebere. »Sedaj sicer berem manj kot sem včasih, saj že slabše vidim, se pa zgodi tudi, da ob prižgani luči in s časopisom ponoči zaspim. Zvečer si ga namreč velikokrat vzamem v roke, da bi ga bral.«

Tudi Etelka pove, da se najde ogromno zanimivih stvari, ki jih prebere. Zanimive so ji predvsem zgodbe o porokah, pa kuharski recepti, ki si jih je včasih tudi izrezovala in shranjevala. »Zelo zanimiv je tudi Pen, v katerem so bolj poglobljene zgodbe, pa potopisi iz tujih držav. Tudi midva sva včasih rada hodila na izlete, v terme, vedno sva se zelo veselila tudi Vestnikovega vlaka. Prvič sva bila z vami že leta 2005, sedaj pa nama zdravje žal več ne dopušča, da bi se odpravila na kakšen izlet,« je povedala sogovornica.

Ob koncu pogovora sta oba v en glas zatrdila, da bosta ostala naročnika tudi v prihodnje, saj mora domači informator ostati pri hiši.