Marko Virag: »Za razvojno prebojno občino, na katero bomo vsi ponosni«
Marko Virag, župan Občine Beltinci, je v intervjuju spregovoril o prihajajočem občinskem prazniku, aktualnih investicijah, uspešnih evropskih projektih in regionalizaciji Slovenije.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na dan priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom svoj praznik slavi tudi Občina Beltinci. V dneh pred praznikom smo se pogovarjali z županom Markom Viragom, ki je osvetlil dogajanje v občini v minulem letu, spregovoril o aktualnih projektih, razmerah in tudi tegobah občin ter o ciljih za prihodnja leta.
Občina Beltinci bo jutri s pestrim programom zaznamovala 30. občinski praznik. Na slovesni seji boste podelili občinska priznanja in naslov častnega občana. Kaj vse še pripravljate?
»Občina Beltinci bo v beltinskem parku praznovala občinski praznik. Letošnji je 30. po vrsti, a velja poudariti, da občina deluje že dlje časa. Pred tremi desetletji je občinski svet le določil, kdaj bo praznik. Z njim se vsako leto ozremo v preteklost in se spomnimo dogodkov, ki so se pred 107 leti zgodili v Beltincih, ko se je Prekmurje združilo s preostalim delom Slovenije.
Program bo zelo živ, bogat. Popoldne bodo krajevne skupnosti oziroma društva iz vseh vasi poskrbele za kulinarično ponudbo, na voljo bodo aktivnosti za otroke. Ob 19. uri bo slovesnost, njen poudarek pa bo tako na zgodovinskih dejstvih kot na usmeritvi v prihodnost. Slavnostna govornica bo Katja Koren, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, občane pa bom nagovoril tudi sam.
Poudaril bom, kaj smo naredili, kaj delamo in kam se občina usmerja. Trideseti praznik razumem tudi kot simbolno prelomnico: temeljne razvojne potrebe smo v veliki meri zagotovili, zdaj vstopamo v razvojno prebojno obdobje, ki ga bodo občani prepoznali po konkretnih pridobitvah, od športne in zdravstvene infrastrukture do novih razvojnih projektov. Kar nekaj zanimivih dejstev bodo povedali občani, ki so se k nam preselili od drugod ali se pri nas udejstvujejo.
Kot vsako leto bomo nagradili zaslužne občane in društva, letos bomo podelili tudi naziv častnega občana. Prejel ga bo magister farmacije Ivan Zajc, ne le zaradi dolgoletnega delovanja v javnem zavodu Pomurske lekarne, ampak tudi zaradi pogleda in posluha ter občutka za lokalno okolje. Ta naziv si več kot upravičeno zasluži in ponosni smo, da so takšni ljudje naši občani.«
Vaša občina nima statusa obmejnega problemskega območja, zaradi česar je na številnih državnih razpisih prikrajšana pri točkovanju ali sploh nima dostopa do mehanizmov. Kako komentirate paradoks, da si občina želi biti »problemska«, da bi prišla do razvojnih sredstev?
»Tako je, Občina Beltinci po kazalnikih, ki so bili nastavljeni v preteklosti, ni obmejno problemsko območje (OPO, op. a.), medtem ko večina občin okrog nas je. S tem ob prijavi na različne razpise že v izhodišču izgubimo pomembne točke in na koncu nismo izbrani za sofinanciranje. Pri razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje je bil za prizidavo in rekonstrukcijo Vrtca Beltinci odločilen prav status OPO: če bi ga imeli, bi po doseženem številu točk projekt prejel sredstva.
Absurd je, da si mora občina želeti, da bi bila nerazvita, da bi bila upravičena do sredstev. Zavedam se, da je zakonodaja tako naravnana zaradi neenakomerne razvitosti Slovenije, vendar je osnovna infrastruktura povsod enaka. Zakaj bi imeli otroci v naši občini slabše pogoje kot otroci v občinah s statusom obmejnega problemskega območja? Tam bo nov vrtec sofinanciran, mi pa bomo morali projekt, če ga želimo uresničiti, financirati z lastnimi sredstvi.
Tudi dejavniki razvitosti se po posameznih ministrstvih razlikujejo: po nekaterih smo razviti, po drugih ne. Vse to je precej nelogično. Država bi morala ob razvojnih težavah upoštevati tudi kakovost pripravljenih projektov, razvojni potencial občine in širši regionalni učinek naložb, saj lahko razvojno prodorne občine povlečejo naprej celotno regijo.«
Nedavno ste kot vodilni partner sklenili mednarodni projekt RurALL, ki je v ospredje postavljal depopulacijo in oživljanje praznih javnih stavb. Sodelovalo je 14 partnerjev iz 11 držav. Identificirali ste objekte, je že znano, kakšna bo njihova vsebina?
»Identificirali smo 52 objektov. Izpostavim lahko objekt v središču Beltinec, kjer je nekoč delovala kavarna Medolina. Tukaj bo kmalu začel delovati zobozdravnik koncesionar. Del objekta se bo obnovil za zdravstvene namene, za drugi del pa tečejo pogovori z zasebnimi investitorji o ureditvi stanovanj. Ubiramo poslovni model, ki bi bil zanimiv za trg.«
S tem projektom ste pridobili veliko izkušenj, hkrati pa do državnih razpisov, ki financirajo oživljanje javnih stavb na obmejnih problemskih območjih, ravno zaradi prej omenjenega nimate dostopa.
»Res je, projekt, vreden 2,6 milijona evrov, se je iztekel, vendar se z njegovimi rezultati in pripravljenimi podlagami ne moremo prijaviti na državni razpis, ki financira prav področje, ki smo ga raziskovali. Z izvedenimi študijami in analizami bi lahko pokazali, kakšno je stanje na terenu, in iskali rešitve, vendar žal do tega razpisa nimamo dostopa. Smo pa zato toliko bolj veseli, da bomo pot projekta RurALL nadaljevali v sklopu programa Interreg SI-HU, natančneje s projektom Invest4Rural.
Z njim želimo pridobiti ustrezen poslovni model, ki bo zanimiv za trg, da bi vsaj stavbe, ki so v občinski lasti, dali na razpolago in jim ponudili novo vsebino. Na ta način razmišljamo trajnostno in ne zidamo samo novih stavb, ampak tudi ohranjamo obstoječe in s tem tudi kulturno in pokrajinsko dediščino. Verjamem, da so naše izkušnje lahko primer dobre prakse tudi za druge slovenske občine.«
Kaj pa si želite od nove evropske finančne perspektive?
»Predvsem bi si želel, da bo pot od takrat, ko se sprejmejo usmeritve za razvoj regije, do uresničitve projektov v praksi hitrejša. Kajti sedaj že skoraj tretje leto čakamo na sklepe iz prejšnjega dogovora za razvoj regije. Nekaj krivde je lahko na strani občin v smislu primerne priprave projektov, a pogajati se je treba s številnimi mnenjedajalci. Ti enkrat projektno dokumentacijo potrdijo, čez kratek čas pa spet povedo, da bi še nekaj dodali. Čas pa teče.
Želimo si tudi, da bomo znotraj projektov poskušali zasledovati tisto, kar si želi regija, ne samo tega, kar povedo v Ljubljani ali Evropski uniji. Če navedem le en primer. Eden od ukrepov v prejšnji perspektivi je bila ozelenitev. Neka občina, ki je več kot 80-odstotno pokrita z gozdovi, se je lahko prijavila samo na ta ukrep. Kakšen smisel ima to?
V Prekmurju je morda še primanjkljaj na vodovodnem in kanalizacijskem območju, toda razmišljati je treba o drugačni smeri razvoja. Ne gre torej zgolj za več sredstev, ampak predvsem za enostavnejše postopke in bolj neposreden dostop do razpisov. Zato upam, da bo denar iz nove perspektive namenjen bolj razvojnim projektom in da si bomo kot regija lahko izborili nekoliko več tistega, kar potrebujemo. Da ne bo pritisk iz centra navzdol, ampak s terena navzgor.«
V beltinskem športnem parku ta hip že potekajo dela, občina pa vzporedno razvija projekt regijskega atletskega centra. Kakšna je vizija športnega parka na področju infrastrukture?
»Veseli nas, da smo po 30 letih od postavitve tribun lahko zagotovili finančno konstrukcijo, ki prinaša okoli 50-odstotno sofinanciranje. Nedvomno je to pomemben projekt, saj Nogometno šolo Aluvar Beltinci obiskuje več kot 200 otrok. Prav tako bo urejen fitnes, tudi druge dejavnosti bodo namenjene širši javnosti. Objekt ne bo reprezentativen le za občino, ampak računamo, da bomo na priprave privabili klube in selekcije Nogometne zveze Slovenije ... Mreža igrišč je dobra in večina je dobro vzdrževana, kar je lahko na dolgi rok tudi del športnega turizma.
Kar se tiče regijskega atletskega centra, pa je projekt pripravljen, pridobljeno je gradbeno dovoljenje. Uskladili smo se z Atletsko zvezo Slovenije, potrdil ga je tudi razvojni svet regije, čakamo le na primeren razpis ministrstva za šport. Atletski stadion bo regijskega pomena, saj si 400-metrsko stezo zaslužimo že zaradi rezultatov atletov, tudi iz naše občine.
Atletika je kraljica športov, zato bo stadion pomembna pridobitev na splošno. Pa tudi zato, ker zdravstvena slika Pomurja ni najbolj ugodna in bo to dobrodošla pridobitev. Omogočiti je treba osnovno infrastrukturo za gibanje, pa tudi za doseganje vrhunskih rezultatov. Verjamem, da bo regija pridobila sofinanciranje še kakšnih potrebnih objektov v drugih občinah, ki jih je tudi naša občina že podprla.«
Med prioritetami je tudi prenova zdravstvene postaje.
»Projekt je pripravljen in se mora realizirati do leta 2028. Upamo, da bodo pristojni do konca avgusta prižgali zeleno luč, postopek se je zaradi sprememb na državni ravni nekoliko zamaknil. Investicija bo vredna okoli milijon evrov, financirana pa bo tudi iz presežkov poslovanja Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Občanom že omogočamo zdravstvene storitve, s projektom pa ciljamo tudi na to, da dobimo še kakšnega dodatnega zdravnika ali dodaten program. Naša želja je, da s prenovo izboljšamo razmere tako za paciente kot zaposlene.«
Kaj pričakujete od sodelovanja z vlado in kako nujna je po vašem mnenju regionalizacija Slovenije?
»Želim si dobrega sodelovanja, pa tudi, da bi imela vlada več posluha za projekte, ki so podprti s študijami, analizami, da bi bili projekti, podprti z evropskim denarjem, oplemeniteni še z državnim.
Če se dotaknem še regionalizacije, zdi se mi zelo pomembna. Marsikatera odločitev, ki se sprejme v Ljubljani, torej v centru, je neživljenjska za podeželske občine. Zato bi bile dobrodošle odločitve, ki se sprejmejo od spodaj navzgor. Menim, da bomo kot regija ali pokrajina znali sami presoditi, kateri projekti so za nas pomembni, in da ne bo vsaka občina težila k temu, da bi imela vse.
Ponovil bom tudi idejo ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, da bo čim več primernih delovnih mest čim bližje kraju bivanja. Da se torej decentralizacija zgodi na čim več področjih. Ključno pa je, da se določi, kako bo s financami in kadri, ker če se bo vse to zgolj avtomatsko selilo z ministrstev na nižje strukture, bo to prineslo le dodatno birokracijo. Predlog pokrajin, ki so ga pripravili v državnem svetu, pa se mi zdi primeren za razpravo in sprejem. Pomurje bi kot pokrajina lažje skupaj določalo prioritete in prednostno vodilo projekte, ki presegajo meje ene občine, od regijske športne in zdravstvene infrastrukture do logističnega centra.«
Med prihajajočimi projekti v občini so tudi revitalizacija grajskega parka, nova kolesarska povezava med Gančani in Bogojino ter med Dokležovjem in Bakovci. Kako pri tolikšnem obsegu naložb zagotavljate finančno vzdržnost?
»Investicije razdelimo na faze in jih ne načenjamo brez realne finančne konstrukcije. Lastna sredstva kombiniramo z državnimi in evropskimi viri, prednost pa imajo projekti z zagotovljenim sofinanciranjem in jasnim učinkom za občane. Za revitalizacijo parka čakamo sklep pristojnega ministrstva, h kolesarski stezi med Dokležovjem in Bakovci bomo pristopili prihodnje leto v skladu z dogovorom z Mestno občino Murska Sobota, pri kolesarski stezi med Gančani in Bogojino pa čakamo še zadnje odkupe parcel.
V kratkem se bo v občini zvrstilo še ogromno drugih investicij, zato bi lahko govorili o tem, da smo pred enim najintenzivnejših investicijskih obdobij v zgodovini Občine Beltinci. Prav tako imamo pripravljene projekte, s katerimi se bomo prijavljali na razpise ter računali na državna in evropska sredstva. Pri tem si želimo, da nas bodo pri snovanju nove finančne perspektive pravilno in pravočasno usmerjali, da ne bomo vodili projektov v eno smer, potem po morebitnih spremembah pa na silo pripravljali drugih.«
V kakšni fazi so aktivnosti in pogovori s partnerji glede logističnega centra v Lipovcih?
»Projekt ni več le občinska razvojna ideja. Vlada ga je oktobra 2025 opredelila kot prostorsko ureditev državnega pomena, Luka Koper pa izvaja aktivnosti za pripravo pobude za državni prostorski načrt. Občina sodeluje pri prostorskem umeščanju, pripravi povezovalne infrastrukture ter usklajevanju z lastniki zemljišč in lokalnimi deležniki.
Naš cilj je logistično vozlišče nove generacije, povezano z železnico, agrologistiko in hladno verigo, ki bo ustvarjalo kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Lokacija ima zaradi bližine avtoceste in železnice velik razvojni potencial za občino in celotno Pomurje, vendar morajo naslednje faze temeljiti na usklajenem delu države, investitorja in lokalnega okolja.«
Občina je letos prejela naziv prostovoljstvu prijazna občina 2026. Kaj vam to pomeni?
»To je predvsem priznanje našim prostovoljcem, društvom in organizacijam. V osmih letih smo celotno strukturo občine, kar se tiče delovanja društev, prebudili. Društvom smo dali vedeti, da so slišana in videna, in tako je lažje delati. Povišali smo tudi sredstva, namenjena delovanju društev. Ponosni smo na vse, kar se dogaja, ne samo z vidika kulture, športa; pomemben je tudi Prostofer, pa upokojenska in mladinska društva in organizacije.
Prav ta povezanost je ena naših največjih razvojnih prednosti in jo želimo še naprej vključevati v načrtovanje projektov. Dokler bo v naši občini to prostovoljstvo živo, bomo zelo močni.«
Napovedali ste že željo po nadaljevanju županskega dela. Kaj ste se v dosedanjem županovanju naučili in kaj vas osebno motivira za nov mandat?
»Res je, na jesenskih lokalnih volitvah se bom potegoval za nov mandat. Veliko projektov sem v intervjuju že omenil in ravno zato, ker jih je toliko še odprtih in pripravljenih, je logična posledica, da si jih želimo na občini dokončati. V naslednjih štirih letih si želim, da bodo obnovljena tribuna s športnim parkom, prenovljena zdravstvena postaja in sprejeti OPN že dajali konkretne rezultate, mednarodni logistični center pa da bo iz zasnove prešel v izvedbo. To bo pomenilo, da je občina resnično vstopila v razvojno prebojno obdobje. Menimo, da lahko občina z vsemi temi projekti postane še bolj razvojno naravnana in takšna, da bomo nanjo vsi ponosni.
Naučil sem se predvsem potrpežljivosti: dobri projekti potrebujejo čas, temeljito pripravo in veliko usklajevanja. Motivirajo pa me ljudje, ki jim ni vseeno za skupnost: ljudje, ki so povezani, dihajo z enimi pljuči za skupno stvar in ne podlegajo dnevnopolitičnim preigravanjem. Hvaležen sem, da je takšnih med mojimi soobčani velika večina.«
Naročnik oglasa: Občina Beltinci
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
