Boštjan Rous

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poslanca SD Meira Hot in Damijan Bezjak Zrim sta na vlado naslovila pobudo, naj ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter prazniku priključitve Primorske k matični domovini vsako leto pripravi osrednji državni proslavi.

Novice

Preimenovanje našega praznika: Dobrodošla korekcija ali nepotrebna delitev?

Po njunem predlogu bi slovesnosti praviloma potekali v Prekmurju oziroma na Primorskem, pri organizaciji pa bi sodelovale lokalne skupnosti in druge organizacije. Zagotovljena bi morala biti tudi ustrezna udeležba najvišjih predstavnikov države. Hot, ki prihaja s Primorske, in Bezjak Zrim, ki je Prekmurec, sta poudarila, da zgodovinska dogodka nista pomembna zgolj za prebivalce obeh pokrajin, temveč sta del skupne zgodovine slovenskega naroda in temeljev današnje države.

Proslava

Slovesnost ob prekmurskem prazniku bo v Veliki Polani. Kakšen bo program?

Damjana Nemeš

"Tako 17. avgust ni le praznik Prekmurja, 15. september pa ni le praznik Primorske, ampak sta praznika celotne Slovenije," sta zapisala.

Prepričana sta, da bi Slovenija z vsakoletnima državnima proslavama jasno pokazala, da spoštuje celotno svojo zgodovino in vse dele državnega ozemlja. Sedanjim in prihodnjim generacijam bi s tem sporočila tudi, da enotnost države ni samoumevna, ampak je rezultat stoletnih prizadevanj ljudi, ki so ohranjali slovenski jezik, kulturo in pripadnost skupnemu narodu.

Odzivi Graha, Bezjak Zrima in Horvatha

Pomurski poslanci o Janševi vladi: Komu zaupajo in komu ne?

Poslanca sta opozorila, da Prekmurje in Primorska nista obrobna dela države, temveč njen nepogrešljiv del, zgodovinska izkušnja in bogastvo. Slovenija brez njiju po njunih besedah ne bi bila celovita, zato si oba praznika zaslužita trajno, dostojno in vsakoletno počastitev na državni ravni. Kot sta še navedla, se zavedata prizadevnosti, poguma in žrtev, ki so bili potrebni, da lahko danes živimo v skupni, svobodni in samostojni državi. Prav zato menita, da bi morala država pomen obeh dogodkov dosledno izražati na najvišji ravni.

Jure Klobčar

Sedanja praksa, po kateri so državne slovesnosti ob teh praznikih večinoma organizirane ob posameznih oziroma okroglih obletnicah, po njuni oceni ne odraža njunega nacionalnega pomena. "Državna počastitev tako pomembnih dogodkov ne bi smela biti odvisna od vsakokratne odločitve pri oblikovanju letnega koledarja državnih proslav," sta še izpostavila poslanca.