Na podeželju se občuti pomanjkanje duhovnikov. Pridejo kmalu od drugod?
V Škofiji Murska Sobota sedem župnikov upravlja dve župniji ali več. Kdaj je pričakovati kakšnega novomašnika?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Stolna župnija Murska Sobota je v junijskem Župnijskem listu vernike obvestila, da bodo julija uvedli nekatere spremembe pri nedeljskih mašah. »Po pogovoru in posvetovanju z našim gospodom škofom in dekani naše škofije bomo zaradi pomanjkanja duhovnikov z julijem strnili nedeljske svete maše na tri,« so zapisali.
Odločitev je povezana s kadrovskim izpadom, saj je župnik Goran Kuhar že nekaj tednov zaradi resnega poslabšanja zdravstvenega stanja odsoten in na zdravljenju.
Ta mesec sprememb še ne bo, od nedeljah so tako v soboški stolnici štiri maše. Obhajajo se ob 7., 8.30, 10. in 19. uri. Na naše poizvedovanje, katere maše ne bo več, je generalni vikar Škofije Murska Sobota Lojze Kozar odgovoril, da v juliju in avgustu ne bo večerne maše.
»Verniki imajo še vedno na voljo tri nedeljske maše in obhajanje evharistije vsak dan ob večerih,« je dodal. Po naših informacijah sedaj v stolni cerkvi mašujeta dva duhovnika, ob njiju še škof Janez Kozinc, ob tem pa duhovno oskrbujejo še tišinsko in bakovsko župnijo.
Pomanjkanje duhovnikov je že nekaj let pereča tema, vendar se o njej ne govori veliko. Upad duhovnih poklicev se ne kaže le v soboški župniji, ampak tudi v drugih. Marsikateri župnik skrbi za več župnij hkrati, ponekod zaradi odsotnosti župnikov nedeljske maše obhajajo na primer ob sobotah, pri eni maši se združujejo slovesnosti birme in obhajila in podobno.
V luči tega smo pri škofiji povprašali, koliko duhovnikov deluje v njej in koliko župnij upravljajo. Kozar odgovarja, da 36, vendar niso vsi župniki, ampak so nekateri duhovni pomočniki oziroma so upokojeni, a vseeno po svojih močeh pomagajo pri pastorali.
»Dva župnika upravljata po tri župnije, pet pa po dve,« pravi. Tri župnije upravlja Aljaž Baša – pri Gradu, v Kuzmi in pri Svetem Juriju, trenutno odsotni Kuhar pa deluje v Murski Soboti, Bakovcih in na Tišini.
Število župnij ostalo enako
Po besedah generalnega vikarja se je število duhovnikov pri nas od leta 2017 zmanjšalo za osem. Tistega leta je v Škofiji Murska Sobota delovalo 44 škofijskih duhovnikov, kamor se uvrščajo župniki, duhovni pomočniki, upokojeni duhovniki, ob njih pa je bilo še devet redovnih duhovnikov. Duhovnikov je torej manj, Kozar pa pravi, da je število župnij ostalo enako, vse so samostojne enote, s tem da jih je devet v soupravi, kar torej pomeni, da jih vodi župnik iz kakšne sosednje župnije.
Tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) priznavajo, da se Cerkev v Sloveniji, podobno kot drugod po Evropi, spopada z zmanjševanjem števila duhovnikov, ti so tudi čedalje starejši, za duhovniški poklic pa se odloča vedno manj mladih.
»Pomanjkanje duhovnikov je resen izziv, vendar ni samo organizacijsko vprašanje. Vabi nas k poglobljeni molitvi za duhovne poklice, k večji odgovornosti družin in župnij ter k dejavnejšemu sodelovanju vseh vernikov. Cerkev bo tudi v prihodnje iskala poti, kako ostati blizu ljudem in jim zagotavljati duhovno, zakramentalno in pastoralno spremljanje,« pravijo.
»Izzivi niso povsod enaki, saj so praviloma izrazitejši v okoljih z več manjšimi, podeželskimi ali geografsko razpršenimi župnijami. Zato Cerkev poleg molitve krepi tudi sodelovanje laikov in išče primerne oblike pastoralne povezanosti med župnijami,« so pristavili.
Tako duhovniki v Sloveniji in drugod pogosto skrbijo za več nalog hkrati, od rednega bogoslužja do spremljanja bolnikov, ostarelih, družin in mladih. »Razmere zahtevajo premišljeno povezovanje župnij, več sodelovanja med duhovniki in verniki ter stalno skrb za nove duhovne poklice,« opisujejo okoliščine.
Kje so rešitve?
Praviloma se vsako leto avgusta zgodijo premestitve duhovnikov, zato smo soboško škofijo vprašali, ali si obetajo prihod kakšnega duhovnika iz drugih delov Slovenije. Dejali so, da potekajo pogovori s posameznimi duhovniki, ki bi lahko prišli v Škofijo Murska Sobota, a več bo znanega konec meseca.
Kaj pa kakšen novomašnik v naši regiji? »Škofija ima trenutno enega bogoslovca, ki se pripravlja na duhovniški poklic. Ni pa dežela nerodovitna glede poklicev, še dva kandidata se v vrstah redovnikov pripravljata na duhovniško služenje,« odgovarja Lojze Kozar.
Dotaknili smo se tudi vprašanja duhovnikov iz tujine. V SŠK pravijo, da ti v Sloveniji že delujejo, zlasti redovniki in duhovniki, ki prihajajo v okviru cerkvenega sodelovanja. »Duhovniki iz drugih držav prav tako in brez težav delujejo v posameznih župnijah, redovnih skupnostih ali pri posebnih oblikah pastorale, pri čemer se vključujejo v življenje krajevne Cerkve. Takšno sodelovanje poteka v dogovoru s pristojnimi škofi oziroma redovnimi predstojniki in ob spoštovanju jezika, kulture ter pastoralnih potreb lokalnega okolja.«
Ocenjujejo, da je lahko prihod duhovnikov iz drugih držav obogatitev za krajevno Cerkev, če je takšen duhovnik dobro pripravljen in spremljan. »Pomembno je, da duhovnik pozna jezik, kulturo in versko življenje ljudi, med katere prihaja. Enako pomembno pa je, da ga skupnost sprejme kot sodelavca v istem poslanstvu Cerkve, ne zgolj kot rešitev kadrovskega vprašanja,« pravijo.
Tudi Kozar poudarja, da vrata za duhovnike od drugod niso zaprta, vendar si v škofiji prizadevajo, da bi prišli novi duhovni poklici iz domačega okolja. Sedaj v škofiji delujejo le domači duhovniki, le nekateri redovniki so sprejeli kakšnega bogoslovca iz tujine.
Veliko pogovorov
Je v prihodnje v Pomurju pričakovati še kakšne spremembe zaradi pomanjkanja duhovnikov?
Generalni vikar nam je pojasnil, da maše med tednom potekajo glede na razpoložljivost duhovnikov, ki oskrbujejo več župnij ob različnih dnevih na različnih krajih. Število nedeljskih in delavniških maš pa ureja vsak župnik, ki najbolje pozna potrebe svoje župnije oziroma več teh.
Dodal je, da se o teh težavah, ko na primer ni več mogoče imeti v vsaki cerkvi maše vsak dan, pogovarjajo tudi na škofijski ravni. »Glede na to, da se velika večina vernikov do cerkve tudi med tednom pripelje z avtomobilom, obhajanje dnevne evharistije od vernikov, ki res želijo obhajati evharistijo, ne terja večjih žrtev,« pravi Kozar.
Dodal je tudi, da se po svojih močeh v župnije vključujejo redovniki, pri nas so kapucini v Kančevcih in salezijanci v Veržeju. Pripravljeni so pomagati tudi naprej, zatrjuje, vendar pravi, da ima vsaka skupnost svoje poslanstvo za vso škofijo in širše, predvsem v programih za krepitev duhovnosti, ki ga mora najprej izpolniti.
Kozar je ob koncu še izrazil prepričanje, da je versko življenje po župnijah razgibano in živahno. »Duhovniki veliko in zavzeto delajo, pomagajo jim številni laiki, ki so usposobljeni za razna področja pastoralnega in drugega dela,« nam je povedal.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
