© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Murski zmaj
Čas branja 1 min.

(Kavč #85) Sani Župec o vračanju življenja reki Muri


Niko Hari
3. 9. 2026, 19.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Biolog Sani Župec je na Kavču spregovoril o projektu LIFE-Boat 4 Sturgeon s katerim želijo Muri omogočiti stabilno populacijo avtohtone kečige.

sani-župec, podkast-kavč
Vanesa Jaušovec
Župec upravlja s prvo valilnico kečig v Sloveniji.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Vestnik logo

Nastavi

Kečiga, starodavna riba iz družine jesetrov, ki ji ob Muri pravijo tudi murski zmaj, je v slovenskih vodah postala prava redkost. Prav zato ob Muri poteka projekt, s katerim želijo njeno populacijo okrepiti in dolgoročno doseči, da bi se kečige v reki znova uspešno razmnoževale. O tem, kako zahtevna je takšna naloga, smo se v podkastu Kavč pogovarjali z biologom Sanijem Župcem z Inštituta REVIVO, ki upravlja prvo valilnico avtohtonih kečig v Sloveniji.




Valilnico so junija letos uradno odprli v Črnich v občini Apače, ob reki Muri. Gre za pomemben del mednarodnega projekta LIFE-Boat 4 Sturgeon, katerega namen je okrepiti divje populacije ogroženih jesetrov v porečju Donave. Slovenski del projekta je osredotočen prav na kečigo in Muro, ki velja za eno njenih zadnjih zatočišč pri nas.

kavc, podcast, sani-zupec, niko-hari
Jan Balaško
Valilnico so junija letos uradno odprli v Črnich.

Posebnost valilnice je v tem, da je vanjo napeljana voda neposredno iz Mure. Mladice tako že od najzgodnejšega obdobja odraščajo v vodi reke, v katero bodo pozneje izpuščene. Pri tem raziskovalci računajo na pojav, pri katerem si ribe značilnosti domače reke »vtisnejo« v spomin. 

kavc, podcast, sani-zupec, niko-hari
Jan Balaško
V pogovoru smo se dotaknili tudi vprašanja, koliko kečig bo dejansko končalo v Muri.

V pogovoru smo se dotaknili tudi vprašanja, koliko kečig bo dejansko končalo v Muri, kaj se z njimi zgodi po izpustu, kako bodo spremljali njihovo usodo in kdaj bomo lahko vedeli, ali je projekt uspel. Prve prave odgovore bo namreč dala šele narava – po ocenah projekta bi lahko prve odrasle povratnice, ki bi se vrnile na drst, pričakovali čez približno tri do osem let.

Vestnik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.