Samomori tudi med šolarji. Kateri so opozorilni znaki in kako pomagati?
Pomurje spada med regije z višjo stopnjo samomorov. Razlogi za to so različni.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Pomurju so v začetku junija v treh zaporednih dneh zgodili trije samomori, kar je pri marsikom vzbudilo skrb in odprlo vprašanja o dejavnikih, ki so privedli do tega dejanja. Kot meni Saška Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gre pri omenjenih primerih zelo verjetno za naključno sosledje.
»Redkeje se zgodi, da so primeri med seboj povezani, t. i. gručenje samomorov, kar je lahko povezano z različnimi dejavniki ali okoliščinami. Med te spada denimo medsebojno poznanstvo oseb, pri katerih je prišlo do posnemanja vedenja, ali medijsko izpostavljanje zgodb o samomorih, kar lahko prav tako poveča verjetnost za posnemanje vedenja,« razloži doktorica psiholoških znanosti.
Je vodja interdisciplinarne delovne skupine za preprečevanje samomora v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje – MIRA. Dodala je, da bi bila podrobnejša razlaga omenjenih samomorov brez poznavanja ozadja primerov nekorektna in prenagljena, lahko bi tudi vzbujala napačen občutek, da se v Pomurju dogaja širši trend. To bi lahko po nepotrebnem krepilo negativne predstave o duševnem zdravju v Pomurju.
Je pa priznala, da informacija, da so se v treh dneh zgodili trije samomori, zagotovo pretrese vsako skupnost, ki je s tem soočena, še bolj pa posameznike, ki so jih samomori osebno prizadeli. Pozvala je, naj se vsak, ki se ob soočanju s tem znajde v stiski, ne glede na to, ali so ga dogodki neposredno ali posredno prizadeli, o tem z nekom pogovori.
Različni razlogi
Roškarjeva navaja, da Pomurje in druge vzhodne regije spadajo med bolj obremenjene v Sloveniji z višjo stopnjo samomorov. Količnik samomora je visok predvsem zaradi visoke stopnje samomorov med moškimi. Razlogi za to, da Pomurje spada med bolj ogrožene regije, so različni, dodaja strokovnjakinja.
»Vzhodni predeli Slovenije so bolj ruralni in imajo slabše kazalnike ekonomske in gospodarske razvitosti v primerjavi z regijami na zahodu, kar glede na izsledke raziskav lahko razumemo kot dejavnik tveganja. V vzhodnih regijah je bolj izražena tudi stigma do iskanja pomoči. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je v vzhodnih regijah več z alkoholom povezanih diagnoz, prekomerna raba alkohola pa povečuje tveganje za samomor,« opozarja Roškarjeva, a dodaja, da nobenega od omenjenih dejavnikov ne moremo razlagati vzročno-posledično.
Pri samomoru gre za preplet in hkratno pojavljanje več dejavnikov tveganja.
Otroci in mladostniki pod pritiskom
Posebej skrb vzbujajoče je, da je bilo v tem šolskem letu na različnih koncih države nekaj samomorov tudi med šolarji. Prav zdaj so otroci in mladostniki izpostavljeni večjim pritiskom zaradi ocen in pričakovanj, kar pri nekaterih vzbuja hude stiske.
»Konec šolskega obdobja je za otroke in mladostnike zagotovo stresen,« prikimava Roškarjeva, a dodaja, »vendar tudi v tem primeru velja, da je stres, ki ga mladostnik lahko občuti v zvezi s šolo, le eden izmed dejavnikov stiske.« Prvi znak, da se nekaj dogaja, je spremenjeno vedenje, ki traja. Mladostnik je lahko bolj razdražljiv, občutljiv, ali obratno, bolj pasiven, apatičen, se odmika od družbe, opušča hobije.
»Zagotovo je vsak od teh znakov lahko tudi izraz razvojnega obdobja, a če to traja predolgo in vpliva na vsakodnevno funkcioniranje mladostnika, je čas za pogovor. Otroci in mladostniki lahko na svojo stisko opozarjajo z bolj vpadljivim vedenjem. Pomembne informacije sporoča tudi vedenje med poukom. Mladostnik, ki je bil prej sodelovalen, zdaj ne sodeluje več, opazi se lahko upad ocen, apatičnost, odsotnost,« navaja opozorilne znake strokovnjakinja.
Kot pravi, je otroke in mladostnike treba ozaveščati o tem, kje so viri pomoči, in spodbujati zavest, da je poiskati pomoč znak moči in ne obratno. Ker za mladostnike velja, da se lažje in hitreje zaupajo vrstnikom, jih je treba informirati tudi o tem, kaj naj naredijo, če jim prijatelj zaupa, da je v stiski ali razmišlja o samomoru. V takšnih primerih je to vselej treba povedati odrasli osebi, poudari Saška Roškar.
Odnosi se začnejo doma
Po besedah Roškarjeve na duševno zdravje vseh v družinskem sistemu, tako otrok kot staršev in drugih družinskih članov, vplivajo družinski odnosi. »Dobri družinski odnosi pomagajo razviti dobre temelje za spoprijemanje s težavami in psihološko odpornost. Kar pa seveda ne pomeni, da so vse težave otrok in mladostnikov posledica slabših družinskih odnosov.«
Duševne težave in stiske se lahko po besedah sogovornice pojavijo v vseh družinah, ne glede na to, kako funkcionalno ali nefunkcionalno je družinsko okolje. Dodaja, da živimo v hitrem tempu življenja, pričakovanja družbe so visoka, kar s sabo prinaša neki stres. Starši imajo do otrok velikokrat visoka pričakovanja, ker se zavedajo, da so visoka tudi pričakovanja družbe.
»Imamo torej neke vrste začarani krog. Vendar bi bilo kljub temu nepravično zaključevati v smeri, da je slabo duševno zdravje otrok in mladostnikov izraz le tega,« pravi Roškarjeva. Mladostniki so izpostavljeni tudi drugim dejavnikom, ki povečujejo tveganje in so značilni za to razvojno obdobje, npr. vrstniškim pritiskom, neprimernim vsebinam na socialnih omrežjih, težavam s spolno identiteto.
Viri pomoči
Vsak od nas – ne glede na spol, starost, izobrazbo – se lahko znajde v situaciji, iz katere ne vidi poti naprej. Zato je, kot pove Roškarjeva, pomembno, da razvijemo psihološko odpornost in veščine za spoprijemanje s težavami. Nekatere težave lahko trajajo dlje časa in se ne razrešijo hitro, zahtevajo veliko naše energije in takrat je pomembno, da poskusimo iti naprej, čeprav je težko. Če se situacije ne da rešiti, se jo lahko trudimo sprejeti takšno, kot je.
»Kadar se kdo od naših bližnjih ali mi sami znajdemo v situaciji, ki jo doživljamo brezupno in imamo občutek, da sami ne zmoremo več naprej, je pomembno, da poiščemo pomoč. Poiskati pomoč je pogumno in modro. Samomor je namreč dokončen, težave pa so večinoma začasne oziroma trenutne,« poudarja Roškarjeva.
Kot pravi, ljudje, ki so v (samomorilni) stiski, na svojo stisko velikokrat opozarjajo, a se to ne zgodi vedno. Kadar nekdo o svoji stiski ne komunicira, okolica to težje opazi ali sploh ne more opaziti. Kadar oseba o svoji stiski komunicira, lahko to opazimo prek verbalnih ali neverbalnih znakov.
»Med neverbalne znake spada dlje časa trajajoče spremenjeno vedenje, ki ni značilno za osebo (spremenjeno čustvovanje, prej družabna oseba se umika v samoto, oseba, ki je prej skrbela za svoj videz, temu ne posveča več pozornosti …), osebe lahko dajejo vtis, da se poslavljajo, da nekam gredo za dlje časa, lahko oddajajo svoje imetje, urejajo osebne stvari (računi, itd.),« opisuje Roškarjeva.
Med verbalne znake pa spadajo različne izjave, ki kažejo na željo po smrti, recimo Bolje bi vam bilo brez mene, Ne morem več, Najrajši bi kar zaspal … Kadar pri osebi opazimo katerega od teh znakov, je dobro, da pristopimo in izrazimo skrb. Ponudimo oporo in pomoč ter spodbujamo k strokovni pomoči.
Kam po pomoč?
Prvi vir pomoči je lahko osebni zdravnik, ki bo po potrebi napotil k drugim virom pomoči. Kadar je stiska zelo huda in osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00 na telefonsko številko 01 475 06 70), Center za mentalno zdravje (na telefonsko številko 01 5874 942 zunaj delovnega časa Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo) ali na reševalno službo (112).
Obrnete pa se lahko tudi na telefone za pomoč v stiski, kjer vam bodo dali podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo podporo in pogovor. Pokličete lahko telefonsko številko 01 520 99 00 za klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan), Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja na telefonsko številko 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro) ali na brezplačni TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro).
Za druge oblike pomoči so na voljo tudi različne spletne strani, kot so zivziv.si, mladinska spletna svetovalnica tosemjaz.net ali svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate - posvet.org (na svetovanje se klienti lahko naročijo po telefonu 031 704 707 ali po elektronski pošti info@posvet.org.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
