Nad vremenske ekstreme z novimi sortami poljščin in sodobno tehnologijo
Projekt Prirast, vreden dva milijona evrov, bo v slovensko kmetijstvo uvajal trajnostne tehnologije, nove sorte poljščin in vrtnin ter sodobne pristope v semenarstvu.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na nedavnem 48. Dnevu pšenice v Rakičanu je Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije predstavil prve korake konzorcijskega projekta Prirast, ki ga vodi. V projektu, vrednem dva milijona evrov, sodelujeta tudi Biotehniška šola Rakičan in Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota.
Slovensko kmetijstvo se v zadnjih letih ubada z vprašanjem, kako pridelovati hrano v negotovih razmerah, ki jih zaznamujejo vremenski ekstremi, visoki stroški pridelave, pritisk na tla in zahteve po vse manjšem okoljskem odtisu. Odgovore na te izzive prinaša tudi projekt Prirast pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije, s katerim bi v slovensko kmetijstvo uvedli trajnostne in naravi prijazne tehnologije pridelave in sodobne pristope k žlahtnjenju poljščin in vrtnin ter v semenarstvu. Projekt je natančneje del intervencije IRP38 (Konzorcij institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno), ki je del strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
Dvanajst milijonov za šest konzorcijev
V okviru prvega razpisa IRP38 je bilo na državni ravni za šest konzorcijev znanja odobrenih skoraj 12 milijonov evrov sredstev, po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se s šestimi konzorciji povezuje vse znanje v kmetijstvu, od raziskav, izobraževanja, svetovanja in javnih služb do končnih uporabnikov, predvsem kmetovalcev.
Glavni izziv projekta je poleg raziskovalnega dela prenos rezultatov raziskav in znanja v prakso. Tudi zato je glavni cilj konzorcija tesno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, svetovalno službo in kmetijami. Projekt je usmerjen predvsem na razvoj novih domačih sort in uvajanje tujih sort, prilagojenih podnebnim spremembam. Gre za sorte krompirja, fižola in krmnih rastlin.
Pomemben del projekta je tudi uvajanje novih trajnostnih tehnologij pridelave na prostem. Med njimi izstopa laserska izravnava polj, ki naj bi prispevala k enakomernejši pridelavi, zmanjšanju erozije tal, učinkovitejši rabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter večji odpornosti proti vremenskim ekstremom.
Okrepiti konkurenčnost manjših pridelovalcev
Prirast zajema tudi pridelavo zelenjadnic v pokritih prostorih. Načrtovana je vzpostavitev avtonomnih visokih rastlinjakov, prilagojenih manjšim družinskim kmetijam v različnih klimatskih območjih. Ti naj bi omogočili stabilnejšo in trajnostno pridelavo zelenjave tudi v zimskem času, s tem pa okrepili konkurenčnost manjših pridelovalcev.
Poseben sklop projekta je namenjen semenarstvu. Predvidene so nekemične metode filmskega oblaganja in peletiranja semen z uporabo celuloznih in biološko aktivnih snovi, izboljšanje čiščenja drobnih semen za žlahtnjenje, genske banke in proizvodnjo ter nekemično uničevanje krompirjeve cime, kar je posebej pomembno za ekološko pridelavo. Projekt je trenutno v fazi nabave opreme.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
