Za moža skrbi 24 ur na dan, a ni primerna za oskrbovalko
Na CSD Pomurje priznavajo, da ni redko, da nekdo dlje časa skrbi za bližnjega, komisija pa pozneje oceni, da zaradi zdravja ni sposoben.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leto dni čakanja, izpolnjevanja obrazcev, trkanja na vrata in voženj na pregled – na koncu pa odločitev, da 74-letna ženska ne more postati oskrbovalka svojega 82-letnega moža z demenco, čeprav zanj doma skrbi že ves čas. Primer družine z Goričkega ponovno odpira vprašanje, kako sistem dolgotrajne oskrbe deluje v praksi.
»Mama za očeta skrbi tako ali tako in bo zanj skrbela še naprej. On potrebuje 24-urno oskrbo, sam ne more biti niti minute. Želeli smo samo izkoristiti možnost, ki jo država obljublja,« pripoveduje sogovornik. Kot pravi, jih je najbolj prizadelo dolgotrajno čakanje na odločbo, ki je bila na koncu še zavrnjena. »Zadnjo obravnavo pred komisijo je imela mama v Mariboru, bil sem zraven. Ni trajalo niti dve minuti. Potem čakaš in čakaš, na koncu pa te zavrnejo.«
»Žalostno, da država to možnost obljublja, a si nato zavrnjen«
Družina ugovora ne bo vlagala. »Pozanimal sem se in pravijo, da bi trajalo še dve leti, rezultat pa bi bil verjetno enak. Če gledam s tega zornega kota, bo mama samo še starejša, tako da verjetno ne bo spremembe pri odločbi,« je dejal in dodal, da je žalostno, da država obljublja to možnost, a si na koncu po dolgotrajnem postopku zavrnjen.
Iz mnenja invalidske komisije, ki nam ga je pokazal, izhaja, da zdravstvene omejitve kandidatke trajno vplivajo na njeno telesno in psihofizično sposobnost. Komisija posebej omenja bolezni srčno-žilnega sistema in povišan krvni tlak ter ocenjuje, da bi fizični napori, povezani z delom oskrbovalca družinskega člana, pomenili tveganje za poslabšanje njenega zdravstvenega stanja.
Ker ne gre za osamljen primer, smo se za dodatna pojasnila, kako sploh poteka postopek pridobivanja tega statusa in kakšni so kriteriji, obrnili na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter Center za socialno delo (CSD) Pomurje.
Kako poteka postopek?
Na Zpizu pojasnjujejo, da postopek običajno poteka tako, da vlagatelj, torej tisti, ki potrebuje pomoč, odda vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana na pristojnem centru za socialno delo. CSD najprej preveri formalne pogoje na strani vlagatelja in kandidata za oskrbovalca ter oceni upravičenost vlagatelja do pravice, ki jo uveljavlja. Če je ocena pozitivna in je vlagatelj uvrščen v četrto ali peto kategorijo dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da potrebuje najmanj 80 oziroma 110 ur pomoči mesečno, center za socialno delo invalidski komisiji ZPIZ pošlje zaprosilo za izdelavo ocene psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana.
Komisija nato pridobi vprašalnik o zdravstvenem stanju kandidata, ki ga izpolni kandidat sam, ob njegovem soglasju pa pridobi tudi zdravstveno dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika. Po pregledu zdravstvene dokumentacije kandidata povabijo na razgovor in osebni pregled, nato pa komisija izda mnenje o njegovi psihofizični sposobnosti. Če je mnenje pozitivno, velja največ pet let.
Invalidske komisije sestavljajo zdravniki specialisti različnih specialnosti. Za prebivalce Pomurja, Podravja in Koroške so pristojne komisije v Mariboru, kjer se opravljajo tudi pregledi kandidatov iz teh regij.
Kakšni so kriteriji?
Na Zpizu poudarjajo, da pri presoji uporabljajo strokovno medicinsko oceno glede tega, ali kandidat zmore izvajati zahtevno neprekinjeno in vsakodnevno oskrbo druge osebe. Pri tem ocenjujejo telesno zmogljivost, funkcionalne sposobnosti, psihično stabilnost, kognitivne sposobnosti ter zmožnost kontinuirane oskrbe druge osebe. Pomemben del presoje je tudi ocena, ali bi opravljanje oskrbe lahko pomenilo pomembno tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja kandidata ali celo ogrožalo uporabnika oskrbe. Zakon pri tem ne določa zgornje starostne meje, do katere je posameznik še lahko oskrbovalec družinskega člana, mora pa biti polnoleten.
Ob tem posebej poudarjajo, da dejstvo, da nekdo že dlje časa doma skrbi za družinskega člana, še ne pomeni avtomatične pozitivne ocene invalidske komisije. »Negativna ocena je lahko podana zaradi telesnih omejitev kandidata, kroničnih bolezni, psihičnih težav ali ko komisija oceni, da oseba ne zmore fizičnih naporov in stalnih psihičnih obremenitev, ki jih zahteva neprekinjena oskrba druge osebe,« so nam pojasnili.
Po njihovih navedbah so razlogi za negativno mnenje lahko različni, tudi če je v fazi zdravljenja. V nekaterih primerih pa komisija mnenja sploh ne izda, denimo če kandidat prejema invalidsko pokojnino oziroma je bila pri njem že ugotovljena nezmožnost za delo na podlagi prve kategorije invalidnosti, saj po zakonu tisti, ki prejema invalidsko pokojnino, ne more biti oskrbovalec družinskega člana.
Pojasnili so tudi, da razgovori oziroma osebni pregledi praviloma trajajo od 10 do 15 minut, v zahtevnejših primerih lahko tudi dlje. Trajanje pregleda je odvisno od obsega zdravstvene dokumentacije, kompleksnosti bolezenskih težav in morebitne potrebe po dodatnih izvidih.
Kako dolgo je treba čakati?
Na vprašanje o trajanju postopkov odgovarjajo, da Zpiz ne vodi celotnega upravnega postopka, saj odločbo izda center za socialno delo. Lahko pa pojasnijo, kako dolgo traja izdelava mnenja invalidske komisije. »Po njihovih navedbah že pridobivanje soglasja kandidata in zdravstvene dokumentacije pogosto traja pet do šest tednov. Nato sledijo vabila na pregled, pri čemer se dogaja tudi, da kandidati pregled prestavijo ali se ga ne udeležijo, kar postopek še podaljša. Povprečni čas za podajo mnenja o primernosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana je lani znašal 69 dni, letos pa približno 74 dni,« pojasnjujejo.
Podatki Zpiza kažejo, da število postopkov narašča. Ob tem opozarjajo, da statistika ni vedno enoznačna, saj so bili postopki v letu 2025 zaradi sprememb zakonodaje drugačni kot v preteklem obdobju.
Največja težava dolgotrajnost postopkov
Na CSD Pomurje priznavajo, da sistem trenutno najbolj obremenjujeta dolgotrajnost postopkov in velik obseg vlog. Če so decembra 2023 prejeli 21 vlog za priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, jih je bilo leta 2024 že 184, leta 2025 pa 274. Letos so do sredine maja prejeli še dodatnih 83 vlog. Število pozitivnih in negativnih odločb je po njihovih podatkih precej primerljivo. Leta 2024 so izdali 67 pozitivnih in 64 negativnih odločb, leta 2025 96 pozitivnih in 106 negativnih odločb, letos do sredine maja pa 31 pozitivnih in 48 negativnih odločb.
Povprečni čas od vložitve vloge do izdaje odločbe po navedbah CSD znaša od štiri do šest mesecev, v posameznih primerih pa se postopek lahko podaljša zaradi zahtevnosti primera in pridobivanja strokovnih mnenj. Na centru pojasnjujejo, da trenutno tedensko prejmejo približno 70 vlog, na terenu pa deluje pet ocenjevalk, zato ocen upravičenosti ni mogoče izdelati takoj po oddaji vloge.
Na centru poudarjajo tudi, da sistem dolgotrajne oskrbe ni namenjen reševanju nujnih in akutnih stanj na terenu. V praksi pa se ljudje po pomoč pogosto obrnejo prav takrat, ko pomoč potrebujejo takoj oziroma ko doma rešujejo težke življenjske situacije.
»Na vstopni točki zaznavamo vse več pritiskov, ki izhajajo iz zahtevnih življenjskih okoliščin posameznikov v domačem okolju in potrebe po takojšnjem reševanju stisk,« pojasnjujejo. Ob tem poudarjajo, da je dolgotrajna oskrba namenjena predvsem podpori posamezniku v domačem okolju ali instituciji ter krepitvi storitev v skupnosti, da bi lahko posameznik čim dlje ostal doma. Tistim, ki potrebujejo institucionalno varstvo, pa sistem zagotavlja tudi možnost oskrbe v instituciji.
Ena od možnosti: predlagajte drugega sorodnika
Na centru priznavajo, da se v praksi pogosto srečujejo s primeri, ko oseba doma že dlje časa dejansko skrbi za svojega bližnjega, komisija pa kasneje oceni, da zaradi zdravstvenih omejitev ni sposobna opravljati nalog oskrbovalca družinskega člana. V takšnih primerih CSD pozitivne odločbe ne more izdati, četudi upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice. Ena možnost je, da družina predlaga drugega sorodnika, ki živi z vlagateljem. Ta je lahko zaposlen, vendar mora pred sklenitvijo osebnega načrta zapustiti trg dela, torej mora pustiti službo.
Različni modeli pomoči
Pravica do oskrbovalca družinskega člana ni enaka pravici do osebne asistence in posameznik lahko uveljavlja le eno od njiju. Gre namreč za dva različna modela pomoči. Pri osebni asistenci uporabnik pomoč organizira sam in si izbere osebnega asistenta (lahko je tudi sorodnik), ki mu pomaga pri vsakodnevnih opravilih, vključevanju v družbo, delu ali študiju. Pri oskrbovalcu družinskega člana pa glavno breme oskrbe prevzame sorodnik, ki zaradi tega praviloma zapusti trg dela in zagotavlja dolgotrajno, pogosto tudi celodnevno nego ter pomoč na domu.
Pojasnjujejo še, da oskrbovalec družinskega člana običajno pomaga pri večini ali vseh vsakodnevnih opravilih – od osebne higiene, nege in premikanja do gospodinjskih opravil ter celodnevne oskrbe. Če je zavrnjena tudi vloga drugega sorodnika za oskrbovalca, lahko upravičenec še vedno koristi druge pravice iz dolgotrajne oskrbe, na primer denarni prejemek, oskrbo na domu, institucionalno ali dnevno oskrbo.
Na CSD opozarjajo še, da ljudje sistem dolgotrajne oskrbe pogosto težko razumejo. Kljub številnim informacijam v javnosti opažajo precej zmede glede pogojev, postopkov in samih pravic. »Velikokrat zaznavamo tudi, da informacije, predstavljene v medijih, ne dosežejo svojega pravega namena oziroma so razumljene enostransko ali brez širšega konteksta,« dodajajo.
Ob tem poudarjajo, da sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji še vedno postopoma nastaja in se razvija, zato bodo po njihovem mnenju potrebne tudi nadaljnje prilagoditve in spremembe sistema.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
