Ines Magdič "teta iz ozadja": Kolblu ukazovala, koga naj odpusti in kaznuje
V uredništvo smo pridobili dokumente, ki dokazujejo, kako so v rakičanskem domu starejših kadrovali. Nekdanji v. d. direktorja Vilko Kolbl pristojne poziva, naj Magdičevi ne dajo soglasja.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po večtedenskem molku je le "spregovoril" razrešeni v. d. direktorja DS Rakičan Vilko Kolbl. V pismu, ki ga je naslovil na župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, mestne svetnike in pristojno ministrstvo, poziva omenjene, naj ne podajo pozitivnega mnenja h "kandidaturi osebe, ki je javni zavod izrabila za osebno karierno premeščanje, ga vodila preko ustrahovanja, zahtevala uničenje zaposlenih, pogojevala delo z namerno izgubo tožb in preko svojih najožjih sodelavcev uničenje kadrovske strukture na zborih delavcev javno prikazovala kot 'dobrodošlo'," je med drugim zapisal.
V pismu, polnem očitkov, ki ga hranimo tudi v uredništvu, podrobno opisuje kronologijo dogodkov, ki so po njegovem prepričanju pripeljali do njegove razrešitve, ter opozarja na domnevne politične in kadrovske pritiske pri vodenju doma.
Kolbl le "hranil" delovno mesto za Magdičevo
Kolbl navaja, da je bil institut v. d. direktorja v DS Rakičan zlorabljen in da je "svet zavoda načrtno prilagajal in zavlačeval postopke izbire direktorja s polnim mandatom z izključnim ciljem – počakati, da Ines Magdič (nekdanja predsednica zavoda in zdajšnja v. d. direktorice, op.p.) izpolni zakonske pogoje za to funkcijo".
Po njegovih navedbah je svet zavoda pod vodstvom Magdičeve najprej za vršilko dolžnosti direktorice imenoval Nado Hercan, čeprav ta ni izpolnjevala vseh zakonskih pogojev za opravljanje funkcije. Po kritikah v javnosti in medijskih objavah se je Hercanova umaknila, Kolbl pa trdi, da je bil nato sam povabljen na položaj v. d. direktorja kot "začasna rešitev" za stabilizacijo razmer v zavodu, kar je novembra 2025 "v dobri veri in z iskrenimi namerami sanacije zavoda tudi storil. Danes je popolnoma jasno, da je bil moj edini namen v njihovem scenariju ta, da kot strokovni kader začasno 'pogasim požar' in umirim javnost, dokler gospa Magdič ne izpolni pogojev," piše.
Kolbl je prepričan, da je svet zavoda zavlačeval z razpisom za direktorja s polnim mandatom vse do trenutka, ko je Magdičeva opravila strokovni izpit s področja socialnega varstva in s tem izpolnila pogoje za kandidaturo. Šele nato naj bi bil objavljen razpis za direktorja.
Magdičeva "teta iz ozadja"
Eden osrednjih delov pisma se nanaša na domnevne pritiske glede kadrovskih odločitev. Kolbl navaja, da je od Ines Magdič prejel zahteve o "odstranitvi" oziroma odpustitvi posameznih vodij ključnih služb v domu.
"Ines Magdič je v času, ko ni bila več niti članica sveta zavoda, od mene ultimativno zahtevala, da odpustim posamezne vodje ključnih služb v domu. Ker je šlo za odlične in poštene delavce, tega nisem storil. Razpolagam s pisno elektronsko pošto, v kateri je bilo od mene izrecno zahtevano, da se določenih zaposlenih moram znebiti ter jih 'uničiti' oz. kaj moram narediti z določenimi zaposlenimi," je zapisal.
V tem kontekstu omenja tudi elektronsko sporočilo z dne 23. novembra 2025, ki ga je Magdičeva poslala, potem ko ni bila več predsednica sveta zavoda. Kolbl je funkcijo nastopil 10. novembra, 13 dni za tem pa je dobil "navodila" z naslovom "Povzetek sestanka No.1", v katerem je Magdičeva skupaj z ožjimi kolegi narekovala, kdo mora po novem zasesti določeno delovno mesto, nekateri so napredovali, drugi nazadovali, češ da so Hoblajevi "ovaduhi" oziroma da morajo biti disciplinirani.
Povzetek sestanka, ki mora biti "stalnica in praksa", kot je zapisala, je zaključila z verzom Janeza Drnovška: "Proč z nervozo, jezo, strahom, nevoščljivostjo, z vsem, kar nas obremenjuje in nam ne da dihati. Bodimo preprosti, bodimo pozitivni. Prijazni medčloveški odnosi bodo blagodejno vplivali na naše zdravje in na zdravje drugih."
Tudi to elektronsko pošto hranimo v uredništvu.
Želeli zavestno oškodovati javni zavod?
V nadaljevanju Kolbl v pismu županu in svetnikom zavrača očitke sveta zavoda, da naj bi izgubil njihovo zaupanje zaradi srečanj z nekdanjim direktorjem Zoranom Hoblajem.
Po njegovih pojasnilih naj bi prvo srečanje potekalo pri odvetniku Gorazdu Balažicu in naj bi bilo povezano z zaščito finančnih interesov zavoda v sodnem postopku proti podjetju Prekmurka. Drugo srečanje pa je potekalo v njegovi pisarni ob prisotnosti javne uslužbenke, pri čemer je šlo po njegovih besedah zgolj za uraden prevzem službene opreme po izteku Hoblajeve pogodbe o zaposlitvi, kar nam je pred časom potrdil tudi Hoblaj.
Kolbl obenem trdi, da so nanj pritiskali tudi glede sodelovanja z odvetnikom, saj naj bi nekateri posamezniki iz sveta zavoda želeli, da se preneha ukvarjati z odprtimi sodnimi postopki, "saj je bil njihov očitni cilj, da bom tekoče sodne spore namerno izgubil".
Sam ocenjuje, da bi to pomenilo zavestno oškodovanje javnega zavoda. "Na takšno zavestno oškodovanje javnih sredstev kot zakoniti zastopnik seveda nisem mogel in smel pristati," je zapisal.
Razrešitev in spor glede sanacijskega načrta
Kot smo pisali, je kot enega od glavnih razlogov za Kolblovo razrešitev svet zavoda navajal nepravočasno pripravo programa dela, finančnega načrta in sanacijskega programa.
Kolbl temu ostro nasprotuje. V pismu pojasnjuje, da je zaradi zdravstvenih težav, ki jih pripisuje dolgotrajnim pritiskom in konfliktom, začasno nastopil bolniško odsotnost. V času njegove odsotnosti je bila za vodenje doma pooblaščena Nada Hercan.
Po njegovih navedbah Hercanova dokumentov ni pripravila, namesto tega naj bi odšla na dopust brez njegove odobritve in vedenja. Ko jo je s tem soočil, naj bi nastopila bolniško odsotnost. Kolbl trdi, da je "čudežno ozdravela" in se na delovno mesto vrnila takoj po njegovi razrešitvi in prevzemu funkcije v. d. direktorice Magdičeve, kar sam razume kot "vnaprej dogovorjeno sabotažo in zgolj simulacijo bolezni z namenom povzročitve škode in zamud pri dokumentih".
"Ko sem sredi sabotaže poskušal pooblastila prenesti na drugo zaposleno osebo v domu, ta pooblastil ni hotela sprejeti. Vzdušje v zavodu je bilo že tako zastrupljeno s strahom pred odpovedmi ('uničenjem' kadrov), da si nihče od zaposlenih ni upal prevzeti odgovornosti," je še zapisano.
Kolbl tako ocenjuje, da so uradni očitki o "izgubi zaupanja" zgolj dimna zavesa. "Ines Magdič je kot predsednica sveta zavoda najprej sodelovala pri mojem imenovanju, nato iz ozadja preko elektronske pošte zahtevala 'uničenje' zaposlenih, zatem znotraj svojega sveta zavoda zmagala na razpisu (ko je končno naredila izpit), takoj po moji ekspresni razrešitvi pa se je že zavihtela na položaj v. d. direktorice," je zapisano.
Očitki glede dogajanja med zaposlenimi
V pismu izpostavlja tudi zbor delavcev, ki je bil organiziran v času njegove odsotnosti. Po njegovih navedbah sta Hercanova in predsednik sveta zavoda Tadej Henzel zaposlenim pojasnjevala, da je bila kadrovska fluktuacija normalna.
"Zaposlene sta cinično 'mirila' z besedami, da so množični odhodi zaposlenih nekaj povsem 'normalnega in celo dobrodošlega'. To dokazuje, da sta načrtno uničevanje kadrovske strukture, ki ga je Magdičeva zahtevala v e-pošti, v javnosti prikazovala kot pozitivni poslovni korak, nastale zamude pa zvalila name," je zapisal. O množičnih odhodih smo tudi mi že pisali.
Ines Magdič je vse očitke zavrnila. Pojasnila Tadeja Henzla in Nade Hercan še čakamo. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
