Ste opazili sušenje dreves? Krošnje so lahko videti zelo prizadete
V gozdovih letos izstopajo rjavi listi bukve, objedeno listje in zapredki. ZGS pojasnjuje, da vzroki večinoma niso znak propadanja gozda.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Številni lastniki gozdov in obiskovalci v zadnjih tednih v gozdovih opažajo spremembe, ki na prvi pogled vzbujajo skrb. Med najpogostejšimi so rjavi in deformirani listi bukve, objedeno listje, zapredki, okrogle tvorbe na listih kostanja ter sušenje posameznih dreves.
Na Zavodu za gozdove Slovenije pojasnjujejo, da gre v večini primerov za posledice vremenskih razmer in delovanja žuželk, ki so v gozdnem prostoru sicer naravno prisotne, ob ugodnih razmerah pa se lahko izraziteje namnožijo.
Najbolj opazne so letos poškodbe na bukvah. Rjavenje listov je po navedbah ZGS predvsem posledica poznih pozeb v začetku in sredini maja, ko so bile bukve marsikje že olistane. Mladi listi in poganjki so v tej fazi posebej občutljivi, zato jih lahko temperature pod lediščem hitro poškodujejo. Listi nato porjavijo, se posušijo in lahko odpadejo, krošnje pa so zato nekaj časa videti močno prizadete.
Kljub temu na ZGS poudarjajo, da rjavi listi še ne pomenijo nujno propadanja drevesa. Bukev ima dobro sposobnost ponovnega olistanja, kar se na številnih območjih že kaže z razvojem novih listov. Pozeba pa za drevo vseeno pomeni stres, zaradi katerega je lahko pozneje bolj občutljivo za napade žuželk, bolezni in druge poškodbe.
Pozeba je bukove sestoje prizadela na več območjih Slovenije, med drugim na Bledu, Kranjskem, Ljubljanskem, Kočevskem, Postojnskem, Nazarjah, Pohorju in Krasu. V začetku maja je pozeba zajela tudi hrastove sadike na območju gozdnogospodarskega območja Murska Sobota.
Poleg vremenskih poškodb gozdarji letos opažajo tudi več lokalnih pojavov žuželk. Med njimi so bukov rilčkar skakač, kostanjeva šiškarica, zeleni hrastov zavijač, pinijev sprevodni prelec, borova penarica in majski hrošč. Ti lahko povzročajo luknjice v listih, objedanje, šiške ali zapredke, vendar po dosedanjih opažanjih večina pojavov ne pomeni širšega propadanja gozda.
Lastnikom gozdov na ZGS svetujejo, naj ob večjih ali neobičajnih poškodbah stopijo v stik s pristojnim revirnim gozdarjem. Posebna pozornost je potrebna predvsem pri sušenju večjega števila dreves, pojavu podlubnikov ali poškodbah po naravnih ujmah.
Obiskovalcem pa svetujejo, naj spremembe v gozdu opazujejo in jih po potrebi sporočijo stroki, poškodovanih dreves pa naj ne odstranjujejo sami. Kot poudarjajo na zavodu, imajo gozdovi veliko sposobnost obnove, vendar je spremljanje takšnih pojavov pomembno, saj se lahko ob ponavljajočih se vremenskih stresih in napadih žuželk zdravstveno stanje drevja poslabša.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
