V premislek: Otroštvo naj bo brezskrbno za vse otroke
Kot da bi bil še pred dnevi september, ko so učenci po nekaj tednih brezskrbnosti ponovno sedli v šolske klopi, že so spet tu poletni počitniški dnevi.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pa je konec še enega šolskega leta. Za nas, ki že nekaj časa le od daleč spremljamo in opazujemo otroke sodelavcev, sosedov ali prijateljev pri izpolnjevanju šolskih obveznosti, pri vsakodnevnih domačih nalogah, pri številnih obšolskih dejavnostih, se zdi, da je teh deset mesecev šolskega leta minilo kot tren. Kot da bi bil še pred dnevi september, ko so učenci po nekaj tednih brezskrbnosti ponovno sedli v šolske klopi, že so spet tu poletni počitniški dnevi, ko jim ne bo treba zgodaj vstajati, se pripravljati za ocenjevanje znanja in se učiti, temveč preprosto le uživati.
Verjamem, da na minevanje časa ne gledamo enako. Če bi vprašali mlade, bi gotovo odgovorili, da se je šolsko leto spet vleklo, da je bilo ogromno obveznosti in da so komaj čakali te težko prigarane počitnice. Tudi mi smo v času, ko smo še sami obiskovali osnovno šolo, tako razmišljali. Verjamem pa tudi, da sedanje mlade generacije že bolj občutijo to pregovorno hitrejše minevanje časa, kot smo ga nekoč občutili mi.
To gre zagotovo pripisati vsem obveznostim, ki jih mladi danes morajo imeti. Morajo pravim namenoma, saj se včasih zdi, da brez glasbene šole, različnih športnih obveznosti, takšnih ali drugačnih krožkov ne bodo znali in zmogli odrasti. Seveda vse lepo in prav. Gibanje je pomembno za vse generacije, tudi druga znanja in veščine jim bodo v življenju koristila, če pa ob tem otroci izpolnjujejo še lastne želje in interese, je to še toliko bolj pozitivno.
A če se zopet ozrem na svoja osnovnošolska leta, ki so in niso tako daleč, smo tudi mi odrasli, čeprav nismo imeli vseh teh obveznosti. Starši nas med počitnicami niso vozili na takšne in drugačne treninge, ampak smo se za žogo podili po vaških igriščih, čas smo preživljali na kolesu, v peskovnikih, igrali smo se skrivalnice, se lovili, se igrali družabne igre, naši dnevi pa so res bili polni otroške brezskrbnosti.
In ja, tudi naši starši so hodili v službe, taborov, na katerih bi preživeli skoraj dva meseca počitnic, pa še ni bilo. Tako smo se pač morali znajti sami. Če smo imeli srečo, smo imeli doma babice in dedke, ki so, ko so imeli nekaj prostega časa, preverili, ali smo v redu, nato pa se vrnili k svojemu delu.
Če potegnemo črto, čas res vedno prinaša spremembe. Ali so te vedno pozitivne, ne bomo sodili. Bi pa moralo kljub vsemu ostati otroštvo za vse otroke brezskrbno.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
