Varuh dosegel, da vdovi ni bilo treba vračati socialne pomoči pokojnega
Nadomestilo za invalidnost je po pristojnem zakonu podlaga za to, da se država v zapuščinskem postopku odreče pravici do omejitve dedovanja
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Varuh človekovih pravic je obravnaval pobudo vdove, ki je kot udeleženka v zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti prijavila terjatev iz naslova izplačane denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skupnem znesku slabih 15 tisoč evrov. Predlagala je omejitev dedovanja v smislu 128. členu Zakona o dedovanju. Navezuje se na omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu.
Člen pravi, da se dedovanje omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. "Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine," pravi zakon.
Ponovno odločanje
"Pobudnica je v zapuščinskem postopku podala predlog za odpoved pravici do omejitve dedovanja, vendar ga je udeleženka zavrnila in se sklicevala na prvi odstavek 129. člena Zakona o dedovanju," so zapisali v obravnavi primera.
Udeleženka je to obrazložila s tem, da je bilo v okviru opravljenih poizvedb ugotovljeno, da pobudnica ni prejemnica socialnovarstvenih transferjev, ki nakazujejo, da pri preživljanju potrebuje pomoč države, in da je vložila vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, ki je bila zavrnjena na podlagi ugotovitve, da z lastnimi dohodki presega materialni cenzus.
Pobudnici je ob leta 1985 priznana pravica do nadomestila za invalidnost, ki je njen edini prejemek za preživljanje, višina navedenega prejemka pa je enaka znesku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Varuh je po prejemu pobude posredoval pri Državnem odvetništvu Republike Slovenije, ki je državo zastopalo v zapuščinski zadevi, v zvezi z nadomestilom za invalidnost. Poudaril je, da pristojni zakon (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb) ureja položaj odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in da ta skupina oseb potrebuje za samostojno življenje posebno skrb.
Dodal je, da jim je treba zagotoviti ustrezno varstvo v okviru sistema socialnega varstva. Socialna transferja, ki ju je zakon zagotavljal, sta nadomestilo za invalidnost ter pravica do dodatka za tujo nego in pomoč.
Toda Varuh je opozoril, da je ustavno sodišče leta 2007 poudarilo, da je bil zakon sprejet z namenom uresničiti ustavno določbo, po kateri so imeli občani, ki niso zmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje, pravico do pomoči družbene skupnosti, in sicer v takem obsegu, da jim zagotavlja socialno varnost. Torej tudi pravica nadomestila za invalidnost.
Varuh je ugotovil, da iz vloge, s katero je bil zavrnjen pobudničin predlog za odpoved pravici do omejitve dedovanja, ni bilo mogoče ugotoviti, ali in kako je bilo pri odločitvi upoštevano, da je pobudnica prejemnica nadomestila za invalidnost, priznanega po zakonu. Državno odvetništvo je zaprosil za pojasnilo, to pa je zaprosilo posredovalo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je kot skrbnik terjatve pristojno za odločanje v postopkih odpovedi pravici do omejitve dedovanja.
Varuh je bil naknadno seznanjen, da se ministrstvo predlog ponovno preučilo in se v primeru pobudnice odpovedalo pravici do omejitve dedovanja. Državno tožilstvo je tako soboškemu okrajnemu sodišču aprila letos poslalo ustrezno vlogo.
Ni bilo treba vračati
"Varuh je štel pobudo za utemeljeno. V obravnavanem primeru je bilo pri odločanju o utemeljenosti pobudničine vloge za odpoved pravici do omejitve dedovanja prenagljeno ugotovljeno dejansko stanje, poleg tega je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. To bi lahko vodilo v kršitev nekaterih z ustavo in drugimi mednarodnimi akti zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
S spremembo odločitve o pobudničini vlogi za odpoved pravici do omejitve dedovanja je bilo zaradi Varuhovega posredovanja poskrbljeno, da za pobudnico niso nastale škodljive posledice in ji tako pomoči, ki jo je prejemal njen pokojni mož, ni bilo treba vračati.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
