Kolumna: Kam gre ta svet? Dandanes še na vaški veselici pobirajo vstopnino
Ne morem razumeti tega, da so postale gasilske ali vaške veselice plačljive oziroma je treba zanje plačati vstopnino.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletje je čas, ko se ljudje množično odpravljamo na morje. Mnogi sicer raje izberejo pohajkovanje po hribih in planinah, nekateri se odpravijo na raziskovanje mest ali se raje namakajo v termah, a veliko večino še vedno najbolj prepriča morje, najsi bo to domača obala, številne morske destinacije na jadranski obali ali pa bolj oddaljeni kraji, kamor se običajno odpravimo z letalom.
Vsak si izbere tisto, kar mu omogočajo finance, kar mu je ljubše in česa je navajen.
Poletja ne definira le morje. Gre za čas dolgih in vročih dni, ki ga v zadnjih obdobjih pogosto spremljajo številne nevihte in neurja, kar temu pregovorno brezskrbnemu poletnemu času dodaja nekoliko grenak priokus.
Nikoli namreč ne vemo, kdaj bomo priča kakšni vremenski nepriliki, ki nam bo uničila strehe, jeklene konjičke, vrtove in njive ali pa bo odnesla katerega od dogodkov, ki so ga organizatorji dalj časa pripravljali.
Poletje je namreč tudi čas, ko so predvsem konci tedna preplavljeni s številnimi prireditvami, obletnicami ter gasilskimi veselicami in tekmovanji. Največkrat je celo tako, da so na en dan trije ali štirje podobni dogodki, ki so praviloma organizirani v sosednjih vaseh.
Kako smiselno je to, je škoda razpravljati, sem pa prepričana, da v teh primerih ni velikega obiska, predvsem pa ni velike finančne koristi na večini od njih.
Če smo že pri finančni koristi, vemo, da vsi organizatorji prirejajo dogodke zato, da si prislužijo nekaj denarja. Ker so to v večini primerov društva, ki jim končni dobiček predstavlja pomemben vir za delovanje v preostalih mesecih leta, je seveda povsem normalno, da si želijo čim večjega obiska, čim boljše prodaje hrane in pijače, čim več zasluženega denarja na morebitnem srečelovu ali zbranih prostovoljnih prispevkov.
Sorazmerno z naštetim je treba seveda postaviti tudi nekoliko višje cene hrane in pijače ter biti inovativen z dodatno ponudbo, da si na koncu pokriješ vse stroške, sploh če imaš več glasbenih izvajalcev.
Ob vsem tem me spomin ponese deset do petnajst let v preteklost, ko smo najprej še kot študentje, nato pa že kot mladi zaposleni tudi sami vsak poletni vikend obiskali vsaj en koncert ali (gasilsko) veselico.
Večja kot je bila družba, bolj smo se zabavali, pri tem pa nam ni bilo toliko pomembno, kdo bo nastopal. Dobro vzdušje smo si znali ustvariti, kar je pomenilo tudi, da je ura odletela in smo se domov vračali v zgodnjih jutranjih urah. Velikokrat smo se ob tem pošalili, da se pošteni ljudje vračajo domov po svetlem.
Seveda je to pomenilo tudi, da smo morali imeti za celo noč s sabo nekaj denarja, da smo lahko kupili rundo ali dve pijače, si plačali vstopnino za kakšen festivalski dogodek ali pa si po koncu preplesane noči kupili hrano, saj smo bili lačni.
Časi so bili takrat bistveno drugačni, kar se tiče cen. Voda je stala približno evro in pol, špricar evro, liter-liter pa okrog deset evrov, in smo si, čeprav še študentje, ki nikoli nimajo viška denarja, vse to lahko vsak vikend privoščili. Časi so se seveda spremenili, cene pa poletele v nebo, in čeprav bi si sedaj, ko smo zaposleni, kakšno podobno noč lahko lažje privoščili, verjetno večina od nas o tem dvakrat premisli.
Bolj kot cene hrane in pijače, ki seveda morajo vsled pokritja stroškov slediti razmeram na trgu, pa nikakor ne morem razumeti tega, da so postale gasilske ali vaške veselice plačljive oziroma je treba zanje plačati vstopnino.
Ko smo pred časom s sodelavci na družbenem omrežju zasledili dogodek in opazili, da organizatorji za veselico, ki je bila nekoč sinonim množične obiskanosti, dobrega vzdušja in temu primerne glasbe, pobirajo vstopnino, smo bili vsi kar malce zaprepadeni, še bolj pa skeptični, da bo to res pripomoglo k dvigu obiska.
Morda pa smo res, kot bi dejal naš sodelavec, »stari kot mati Zemlja« in nismo vajeni te nove realnosti, ko bomo morali še za vaške veselice plačevati vstopnino. Ali je to za njihovo prihodnost dobro začrtana smer, ne bomo razpravljali. V razmislek morda dodamo le to, da nekaterih velikih veselic, ki so v preteklosti na Goričko vabile množice, že tako ali tako nekaj časa ni več.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
