Je vodni orešek nevaren tudi za Gajševsko jezero?
Po poginu najmanj desetih ton rib v Pernici je številne strah ob vsakoletnem razraščanju vodnega oreška na Gajševskem jezeru. A ta še zdaleč ni edina nevarnost.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Štajerski ribiči so avgusta lahko le nemo opazovali, kako se pred njihovimi očmi odvija naravna katastrofa. Zaradi pomanjkanja kisika v jezeru Pristava v Pernici pri Mariboru je po njihovi oceni poginilo za najmanj 10 ton rib, kar je bil skoraj celoten ribji fond jezera. Jezero Šiker, kot so ga zaradi bližnjega gostišča poznali mnogi, je bilo nekdaj ena izmed najbolj znanih ribolovnih površin v Sloveniji. Še posebej med ljubitelji krapolova mu tudi v širši regiji ni bilo para. Zaradi obsežne suše so majhni potoki presahnili, dovod kisika v jezero pa se je tako drastično zmanjšal. To je omogočilo intenziven razrast vodnega oreška, ki je prekril celotno površino jezera in tako v razmeroma kratkem času postal največji porabnik kisika v jezeru.
Tudi ljutomerski ribiči vodni orešek dobro poznajo. Na akumulacijskem jezeru v Gajševcih, ki je namenjeno predvsem varovanju okoliških krajev pred poplavljanjem reke Ščavnice, je rastlina prisotna že vrsto let, v zadnjem času pa se tudi tam vse bolj širi. Letošnja ponekod po državi celo rekordna suša je svoj davek terjala tudi na pomurskih vodah, o čemer smo v Vestniku že poročali. Za Vestnik je o stanju na jezeru spregovoril predsednik ljutomerske ribiške družine Bogdan Vrbnjak, ki je povedal, da je situacija na jezeru resna. »Jezero se je zaradi suše z okoli 70 zmanjšalo na 25 hektarjev.«
Bolj kot orešek, ki je bil prepoznan kot glavni krivec pogina rib v Pernici, ga skrbi vedno bolj zaraščen pritok reke Ščavnice. »Želimo si, da se nekoliko poglobi struga, da bo vsaj boljši pretok,« je povedal in dodal, da je del jezera pri pritoku Ščavnice tako izsušen, da je jezersko dno že prerasla trava. V že tako plitvem delu jezera se je gladina vode znižala za nekje tri četrt metra, ocenjuje. »Bistvenega pogina, razen posameznih primerkov, k sreči ni bilo,« je še pristavil in dodal, da so ribe med sušo našle zavetje v globljem delu jezera. Kot pomemben preventivni ukrep je navedel prepoved ribolova. »Ribe smo skušali čim manj vznemirjati.« Povedal je še, da se je vodni orešek še bolj kot navadno razbohotil v zadnjih dveh letih in pokril veliko območje od pritoka Ščavnice v jezero pa vse do odtoka.
Breme je na plečih direkcije
Za morebitne preventivne ukrepe, kot sta poglabljanje struge ter odstranjevanje mulja in vodnega oreška (kot se je to zgodilo konec avgusta v Pernici), je pristojna predvsem država oziroma Direkcija RS za vode in ne denimo Ribiška družina Ljutomer. Država mora zagotavljati odstranjevanje zarasti, čiščenje gladine površinskih voda ter druga potrebna vzdrževalna dela. Da si izvedbe sanacije želijo, je za Vestnik povedal tudi Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri direkciji za vode.
»Stanje smo želeli urediti že v okviru načrta za okrevanje in odpornost, vendar smo takrat imeli predvsem težave s časom in potrebno dokumentacijo. Za takšen poseg je namreč čas ključnega pomena, ki pa ga nismo imeli. V tem trenutku si sanacijo seveda želimo narediti, a je to za zdaj le želja,« je poudaril. Glede odstranjevanja ali redčenja vodnega oreška na Gajševskem jezeru pa je opozoril še na težavo, ki jo je direkcija imela pred sanacijo v Pernici. »Rastlina je na rdečem seznamu, zato smo imeli zvezane roke. Šele ko je prišlo do pogina, smo lahko odstranili dve tretjini vodnega oreška.«
Invazivna rastlina na rdečem seznamu
Da je uvrstitev vodnega oreška na seznam ogroženih in redkih vrst rahlo sporna, je za Vestnik dejal botanik in profesor Branko Bakan. »Orešek je zelo dominantna, včasih celo invazivna vrsta.« Ko je v vodi več hranil, se nekatere vrste hitro razširijo, to pa se je zaradi vrste dejavnikov zgodilo tudi v Pernici. »Vodni orešek se razmnožuje s trnatimi plodovi in jih je na tisoče, obenem pa se širi tudi vegetativno, kar pomeni, da se iz glavnega izraščajo stranska stebla. Skoraj klonira se. Problem je, da ima liste, ki zasenčijo površino jezer. Posledično se zmanjša fotosintezna aktivnost drugih rastlin v jezeru, kar povzroči cikel odmiranja rastlin in obenem sproščanja bakterij,« pojasni.
Da bi orešek lahko tudi v Gajševcih povzročil katastrofo, Bakan odgovarja previdno. »V manjših jezerih je evtrofikacija večja, v Gajševskem jezeru pa je površina najverjetneje vseeno dovolj velika, da se vse skupaj razprši. Vseeno do težav lahko pride, ko ni kroženja vode.« Ravno to pa je trenutno največja težava Gajševskega jezera. Opozarja še na številne dejavnike, ki se morajo zvrstiti, da pride do takšne katastrofe, kot se je zgodila na Pristavi, in na zmotno razmišljanje, da je orešek edini krivec za pogin.
Poudaril je kmetijsko dejavnost in nevestne ribiče, ki v vodo odvržejo krepko preveč hrane, kar povzroča evtrofikacijo (povečanje biomase v vodi). V kombinaciji z izrednimi sušami, kot smo ji bili priča letos, je skupek dejavnikov v Pernici terjal najhujši davek, le upamo lahko, da bodo morebitni preventivni ukrepi preprečili podobno zgodbo na pomurskih vodah.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
