Po Pomurju pred prihajajočimi velikonočnimi prazniki potekajo številne s tem povezane prireditve. V ta namen je TD Vrtanek, kot že prejšnja leta, v prostorih vaško-gasilskega doma Gornji Petrovci pripravilo velikonočno razstavo. Razne 'remenke', zajčke, potapljače je na ogled postavilo kar 17 razstavljavcev od blizu in daleč. Kot nam je povedala predsednica društva Marija Ambruž, jih zelo veseli, da se je vabilu odzvalo toliko ljudi. »To je res vrhunec. Toliko razstavljavcev, kot jih imamo letos, še ni bilo. Prišli so od blizu in daleč, prav tako nas veseli, da je veliko narejenega iz naravnih materialov kot nekoč,« sklene predsednica. Za popestritev programa so poskrbeli KUD Goričko, Ljudski pevci in godci TD Vrtanek, osnovnošolci iz Gornjih Petrovec ter Ana in Luka Kopun. Kakšne umetnine so nastale pod spretnimi rokami, si oglejte v fotogaleriji.

Pevke skupine Jesensko listje delujejo pod okriljem Društva prijateljev mladine.

V hotelu Radin v Radencih je Multimedijsko informacijsko kulturno središče Radenci, Mikser pripravilo prireditev posvečeno bližajočemu prazniku Dnevu zemlje. Ob tem so odprli tudi slikarsko razstavo umetnice, domačinke Albine Kragelj. Kragljeva je na Švedskem obiskovala triletno slikarsko šolo ter dvoletni nadaljevalni študij. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja na različnih ex temporih, likovnih natečajih in drugih natečajih  ki so bili tekmovalnega značaja. Pri Zvezi likovih društev Slovenije je prejemnica certifikatov za kakovostno likovno delo.

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli tradicionalno velikonočno razstavo z naslovom Pirhi vino in velikonočni izdelki.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob bližajočih se velikonočnih praznikih pripravila medgeneracijsko velikonočno delavnico, na kateri so udeleženci s pomočjo etnologinj iz Pomurskega muzeja Murska Sobota spoznavali velikonočne šege.

Na enajsti razstavi prihov slovenskih pokrajin v Centru Duo so letos na ogled tudi velikonočni prti; med njimi sta dva iz konca 19. stoletja. Na razstavi je letos najti izdelke 12 šolskih in vrteških skipin, 26. posameznikov in društev ter še 33 velikonočnih prtov. Pirhi so okrašeni po tradicionalnih postopkih, pa tudi z modernimi materiali in postopki. Letos pa so v Centru Duo na ogled postavili tudi velikončne prte - take, s katerimi so pokrivali mize ali košare, pa tudi stenske. Razstava bo na ogled do 4. maja v Puščenjakoi dvorani Centra Duo, vsak dan od ponedeljka do sobote od 9.00 do 17.00. Ob nedeljah in praznikih je zaprto, za skupine pa odprejo razstavo po dogovoru.

Sabina Šegula in Peter Ribič, ki bosta letos 15. okrasila baziliko svetega Petra v Vatikanu, sta v Dobrovniku v podjetju Ocean Orchids predstavila, kako poteka velikonočno krašenje ter kakšen material bosta uporabila. Cvetje, s katerim bodo olepšali oltar in štiri stebre vatikanske bazilike, bo doniralo podjetje Ocean Orchids, in sicer gre za 160 kaskadnih ter 140 dvostebelnih orhidej v skupni vrednosti sedem tisoč evrov. Orhideje bodo v beli, rumeni in rdeči barvi, v barvah Vatikana. V podjetju, ki letos obeležuje 15 let profesionalnega gojenja orhidej, so na to, da bodo njihove orhideje krasile baziliko zelo ponosni. Postavitev dekoracije za letošnje leto je zasnovala Šegula, podjetje Smithers Oasis-Adria pa je za ta namen izdelalo posebno podlago. Na predstavitvi je Tomaž Jevšnik iz Ocean Orchids še spregovoril o vzgoji orhidej. 

V Galeriji Murska Sobota je na ogled samostojna razstava akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča z naslovom Percepcija filma (risbe, slike in videi). Likovna ustvarjalnost Černelča, ki izhaja iz Filovec, živi in ustvarja pa v Ljubljani, je tesen preplet likovne in filmske umetnosti.

Med prejemniki visokega državnega odlikovanja medalje za zasluge, ki jih podeljuje predsednik republike Borut Pahor, so tudi Marija Kozar-Mukič, Francek Mukič in Dušan Mukič. Podelitev je bila danes v predsedniški palači, prejeli pa so jo za zasluge pri ustvarjanju, raziskovanju in ohranjanju slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju.  

Ene mojih malih, a sladkih zmag.

Ljubiteljski igralec gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera na 15. festivalu komedije v Pekrah dobil naziv komedijanta festivala za vlogo Roberta v predstavi Katastrofalna večerja.

Otroški pevski zbor Grlice Osnovne šole Fokovci se je v Požegi na Hrvaškem udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Vallis aurea cantat. 

Izpod prstov članic društva Ščipek nastali unikatni velikonočni izdelki.

Danes praznujemo svetovni dan Romov. Skupina Romano Glauso se je letošnjega odločila obeležiti z novo pesmijo.

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Budinci je pripravilo gledališki večer, na katerem so s predstavo Moža je zatajila nastopili člani gledališke družine KUD Svoboda Prebold. Ljudska burka, katere režiser je Sašo Juhart, govori o mladem paru, ki uživa v svojih medenih tednih, ko njuno romanco prekine nenapovedan obisk bogate tete Valentine. Njen prihod pomeni številne zaplete in komične situacije, ki na koncu seveda privedejo do srečnega razpleta. Predstava, v kateri nastopa osem igralcev, je premiero doživela lani februarja, prvič pa so se člani omenjenega društva predstavili v tem delu Goričkega.

Največji baročni grad v Sloveniji-grad pri Gradu na Goričkem je v okviru festivala Odprte hiše Slovenije (OHS) odprl svoja vrata v grajske sobane in tudi kotičke, ki so običajno skriti očem javnosti. Javnosti smo želeli pokazati, kako stavba živi in kako se sem vrača življenje, je povedala arhitektka Maruša Zorec, ki se z iskanjem arhitekturnim rešitev pri obnovi gradu ukvarja od leta 2010. 

V Gledališču Park Murska Sobota je Mešani pevski zbor Štefana Kovača pripravil 52. tradicionalni pomladni koncert, ki so ga naslovili Čas spreminja. Pevke in pevci, ki pojejo pod vodstvom dirigenta Tomija Bušinoskega, so se letos v prazničnem letu predstavili z izborom prekmurskih, večinoma ljudskih pesmi. S pesmijo so predstavili čas in kaj so ljudje v zadnjem stoletju v tem prostoru peli, pri tem pa so se jim pridružili še Stari Kovači ter dijaki Gimnazije Murska Sobota in učenci OŠ Beltinci, ki so prikazali življenje tukajšnjih ljudi, od združitve z matičnim narodom do danes.

To smo mi! – Kado sam ame! so naslovili prireditev ob svetovnem dnevu Romov, ki je bila v lendavski gledališki in koncertni dvorani.  

Ali zakaj mogoče ideja, da bomo Slovenci izumrli, niti ni tako napačna.