Na prvo junijsko soboto so se ponovno zbrali sošolci - maturanti 4.a razreda gimnazije "Juša Kramarja" Murska Sobota - generacija 1972-1976. Kot da je, po deževnem tednu, sonce posijalo prav zanje. Tradicionalno se srečujejo na vsakih pet let, a 45. obletnice žal, zaradi Corone, niso imeli.

Vsa štiri leta šolanja na gimnaziji je bil njihov ravnatelj Vlado Sagadin (+2015) in vsa štiri leta njihov razrednik  zgodovine Franc-Feri Kuhar. Bili so njegova prva generacija, s katero je stkal še posebno globoko vez. Hudomušno jih je poimenoval "moji kunji".

Z dijaki je razrednik doživel veliko veselih in tudi stresnih trenutkov. Že v prvem letniku je enemu od boljših dijakov moral izreči ukor razrednika, bil je zelo jezen. Bojči pa mu je mirno odgovoril: "Tovariš razrednik, ne se jeziti; vedite, da bomo prišli še v zgodovino kot pomemben razred soboške gimnazije."

Njegova preroška izjava se je uresničila v četrtem letniku. Založniška hiša Delo je vse zaključne letnike osnovnih in srednjih šol v Sloveniji povabila k zbiranju novih naročnikov časopisa Delo. Dijake svojega 4.a je navdušil za akcijo in ob zaključku le-te so zasedli drugo mesto. Prvi trije razredi so za nagrado prejeli petdnevni izlet z letalom v Egipt, kamor so odpotovali marca 1976 in si tam ogledali največje znamenitosti ene najstarejših civilizacij na svetu. Večina jih je prvič poletela z letalom in vrnili so se zadovoljni, vse v šoli pa navdušili oblečeni v slogu arabskih šejkov.

Kot da jih je to doživetje še dodatno motiviralo za uspešno dokončanje zaključnega letnika in uspešno maturiranje.

Pred tem so v istem šolskem letu bili na maturantskem izletu vseh paralelk četrtega letnika. Z vlakom do Sarajeva, pot nadaljevali z avtobusi do Sutjeske, Črne Gore-Budva, Dubrovnika od koder so z ladjo šli na otok Lokrum in nazaj, po dolini reke Neretve do Mostarja in povratek do Sarajeva na vlak do Murske Sobote. Na poti je kot razrednik ponovno doživel kar nekaj stresnih situacij, a na koncu se je vse srečno končalo.

Bili so razred pretežnih Sobočancev.

V zaključnem letniku jih je bilo 30. Dve sošolki sta, žal, že pokojni. Srečanja se ni moglo udeležiti 6 takratnih dijakov tega razreda.

Njihovo zbirno mesto je bilo pred zgradbo takratne gimnazije, od tam pa so se podali na druženje "oldtimerjev" v salon Murska Republika v središču mesta.

osebni arhiv

Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju. Obujali so spomine in si izmenjavali informacije o življenju po tistem, ko so se leta 1976 razšli.

Čeprav se dobro poznajo in so posamezniki ohranili stike in se občasno tudi družijo, je vseeno bilo še veliko za povedati.

Bili so generacija katero je prvih plesnih korakov učil Martinec za maturantski ples v hotelu Radin v Radencih z ansamblom "Elite".

Večina si je enotna, da so to bili zelo lepi časi.

Vsak izmed zbranih je prehodil in še hodi svojo unikatno pot, polno vzponov, padcev, uspehov in lekcij.

Pravijo, da čas spreminja vse, a njihova skupna šolska leta ostajajo nedotaknjena - vklesana v zlat spomin mladosti.

Ob koncu srečanja jim je bila enotna želja, da taka srečanja na pet let ohranijo; ob tem pa se pogosteje še neformalno srečujejo ter da čim dlje ostanejo vsi zdravi.