Kaj pomaga nov blok, če si mladi stanovanj ne morejo privoščiti?
Razvoja ne bi smeli meriti le po novem asfaltu, novem stanovanjskem bloku, novi tovarni, novem odseku nasipa.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je nedavno dobila novo vlado, novembra bodo sledile še lokalne volitve, ki bodo v nekaterih občinah gotovo prinesle spremembo oblasti.
Spremembe na političnem vrhu prinašajo spremembe v preostale sfere našega življenja, v gospodarstvo, socialo, ekonomijo, zdravstvo, varstvo narave ... Vse te podsfere pa posredno vplivajo na razvoj. Termin, ki ga imamo tako radi, vendar ima lahko različne konotacije.
Sredi maja je bil odprt nekajkilometrski odsek visokovodnega nasipa ob reki Muri med Krogom in Petanjci, nekateri odseki bodo dokončani še do konca tega meseca.
Še vedno pa si ne morejo oddahniti v Občini Črenšovci, saj za odsek v Dolnji Bistrici še ni bilo doseženo soglasje med projektanti in naravovarstveniki, zagotoviti bo treba tudi vir financiranja. Tam živeči ljudje so upravičeni jezni, ker se skoraj tri leta po uničujočih poplavah, ko je tam deroča voda utrgala del nasipa, vas pa je bila evakuirana, dela niso končala. Pravzaprav se zares še niti niso začela.
Razvoja ne bi smeli meriti le po novem asfaltu, novem stanovanjskem bloku, novi tovarni, novem odseku nasipa, ampak bomo razvoj dosegli takrat, ko se bo v takšnih in podobnih primerih lažje doseglo zdravorazumsko soglasje. Pri vsakem nesoglasju bi bilo treba znati tudi malo popustiti, varnost ljudi in človeška življenja pa ne bi smela biti na tehtnici.
V dogovoru za razvoj regij v perspektivi 2021–2027 je bilo za pomursko regijo potrjenih 22 projektov, ki jim je bilo dodeljenih več kot 30 milijonov evrov. Do letošnjega februarja je bilo po podatkih ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v Pomurju počrpanih vsega 686 tisoč evrov. Izveden je bil en projekt, odločitev je sprejeta za devet, dvanajst projektov pa je v pripravi.
Ugotavlja se, da projekti zelo zamujajo in se bodo tako večinoma zvrstili v zadnjih letih perspektive, v ospredju katere je bilo vlaganje v kolesarsko omrežje, trajnostno mobilnost, zeleno infrastrukturo, podjetniške inkubatorje.
Novi projekti
Se pa v pomurski regiji že izvaja nekaj velikih investicij v gospodarstvu, še nekaj se jih obeta. Lekova tovarna v Lendavi, novo skladišče Krke v Ljutomeru, obrat Atlantic Grupe v Murski Soboti …
Taki projekti, ki se ne zgodijo vsako leto, potrjujejo, da je okolje perspektivno in primerno za vlagatelje, kljub vsemu pa se pri nekaterih projektih večkrat zalomi. Ali pri birokraciji, pri zagotavljanju infrastrukturnih ali drugih pogojev. Pri projektu rastlinjakov v Žitkovcih se denimo ukvarjajo z zmogljivostjo električnega omrežja.
Marsikdaj bi bilo zato treba v smislu razvoja razmisliti korak, dva naprej. To vidimo tudi v našem vsakdanjem življenju. Pred leti je bilo veliko govora o postavljanju sončnih elektrarn, a se je potem marsikdo srečal s težavami pri pridobivanju soglasij upravljavcev električnega omrežja.
Prav tako zeleni prehod terja premislek o načinih kurjave. Toplotne črpalke res postajajo pogostejše, a kaj ko so ljudje sredi zime ostali brez gretja, saj so zahtevne vremenske razmere pokazale šibke točke električnega omrežja in pripadajoče infrastrukture. Najprej je zato za razvoj treba ustvariti primerne razmere in potem vpeljevati spremembe.
Razvoj moramo razumeti kot krog, ki nima nekega določenega začetka ali konca. Ko se enkrat začne, se kotali naprej. Pri njem pa ne smemo prezreti dobrobiti ljudi, njihovega zadovoljstva s plačami, delovnimi mesti, infrastrukturo ...
Kaj nam bodo novi moderni stanovanjski bloki, če si jih mladi ljudje in družine zaradi visokih cen ne bodo mogli privoščiti? Kaj nam bodo novi domovi za starejše, ki se gradijo v regiji, če ne bo ljudi, ki bi v njih delali in če bodo nezadovoljni na delovnih mestih?
Nas pa lahko po drugi strani veseli, da se v luči novih farmacevtskih obratov v regiji v novem šolskem letu uvaja izobraževalni program farmacevtski tehnik. Še vedno nam primanjkuje mojstrov in obrtnikov, zato je pozitivno tudi dejstvo, da se povečuje interes za šolanje avtoserviserjev, frizerjev …
Morda pa se krog na področju izobraževanja počasi spet obrača. Gimnazijam, ki so bile še pred kakšnim desetletjem najbolj 'in', se počasi spet pridružujejo šole, ki mlade ljudi naučijo poklica. In prav med temi se pogosto razvije kakšen inovator, ki prav tako skrbi za razvoj ljudi, regije, življenja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.