Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Turizem je pomemben del slovenskega gospodarstva, ob tem se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja športni turizem. Tudi v pomurski regiji se razvija, vendar ima po besedah Tomija Špindlerja, visokošolskega učitelja na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru, še veliko potenciala.

Prlek meni, da ga je treba razvijati postopno in premišljeno. »Ključno je sodelovanje med vsemi deležniki ter zavedanje, da športni turizem ni le turistični produkt, ampak tudi priložnost za bolj kakovostno življenje lokalnega prebivalstva,« nam je povedal.

Gospodarstvo

Še en velik razpis za šport: pomurske občine že brusijo projekte

V intervjuju je spregovoril tudi o tem, kako lahko tovrstni turizem naredimo še bolj zanimiv in kakšni pohodniki smo Slovenci ter Pomurci. 

Ride Goričko

Kako vas je karierna pot zanesla na področje športnega turizma? Ste bili aktivni športnik?

»Nikoli nisem bil profesionalni športnik. Že od malega pa rekreativno igram odbojko, v zadnjih letih se še nekoliko več ukvarjam z gorništvom, ribolovom, fitnesom … Več let sem bil tudi predsednik Športnorekreacijskega društva Kostanjevica, sodeloval sem pri organizaciji športnih dogodkov itd.

Šport je torej nekako ves čas del mojega življenja. Hkrati me je vedno zelo zanimal turizem. Skozi študij sem se začel zanimati za povezovanje teh dveh področij, obenem pa spoznal, kako pomembno vlogo igra šport v turizmu. Kasneje sem to zanimanje nadgradil še z raziskovanjem in poučevanjem, kar me je dokončno usmerilo na področje športnega turizma.«

Jure Kljajić

Kako bi opisali razvoj športnega turizma v slovenskem prostoru? Na čem temelji in kje so največje priložnosti?

»Športni turizem je v Sloveniji že dolgo pomemben del turizma, v zadnjih letih pa njegova vloga še narašča. Temelji predvsem na izjemni naravni raznolikosti, majhnih razdaljah, dobri športni infrastrukturi in dejstvu, da smo Slovenci precej športno naravnan narod. Seveda ne smemo pozabiti na izjemne športnike, ki v svetu širijo dobro ime Slovenije.

Novice

Foto: V Moravskih Toplicah ponovno o športu in turizmu

Priložnosti vidim predvsem v tem, da športni turizem ni sezonski, ampak se razvija vse leto. Veliko možnosti je tudi v razvoju avtentičnih in inovativnih doživetij, v povezovanju lokalnih ponudnikov ter v večjem poudarku na aktivnem, trajnostno usmerjenem turizmu.

alesfevzer.com

Pomemben del športnega turizma so tudi športne prireditve, ki združujejo tako aktivne tekmovalce in podporno osebje kot tudi gledalce. Take, predvsem večje prireditve imajo lahko velik vpliv na lokalno okolje, regijo in ne nazadnje na državo. Prizadevati si je treba, da so vplivi v čim večji meri pozitivni, zmanjšati pa je treba negativne vplive.«

Slovenija ima morje, gore, ravnine … Je to posebna prednost za razvoj športnega turizma?

»Vsekakor, to je ena največjih prednosti Slovenije. Na razmeroma majhnem prostoru imamo skoraj vse – morje, gore, gozdove, ravnine, reke, jezera ... To pomeni, da lahko turist v enem potovanju združi zelo različne športne aktivnosti. Poleg tega imamo kar nekaj primernih lokacij in infrastrukture za izvedbo velikih športnih prireditev. Če k temu dodamo še splošno naklonjenost športu v Sloveniji in razvijajočo se infrastrukturo, imamo res odlične možnosti za razvoj športnega turizma, ki je raznolik, dostopen in kakovosten.« 

Profimedia

Na kakšni stopnji razvitosti pa je športni turizem v pomurski regiji?

»Pomurje ima na področju športnega turizma velik potencial, ki pa še ni v celoti izkoriščen. Regija ni prva asociacija, ko govorimo o športnem turizmu, vendar prav v tem vidim priložnost. Pomurje je primerno za bolj umirjene, dostopne in trajnostne oblike športnega udejstvovanja – kolesarjenje, pohodništvo, vodne aktivnosti, rekreacijo v naravi.

Z ustreznim povezovanjem in promocijo bi lahko regija postala zelo zanimiva za določene ciljne skupine, mogoče tudi za športne priprave. Šport je recimo možno zelo lepo povezovati z gastronomijo ter kulturno in naravno dediščino, kjer ima Pomurje veliko bogastvo. Pomembno je zasnovati inovativne in trajnostne turistične produkte, ki bi povezali deležnike z različnih področij.«

Jure Kljajić

Katere so največje prednosti regije in kje so slabosti?

»Med največjimi prednostmi bi izpostavil mirno okolje, ravninsko pokrajino, gastronomijo, termalno vodo, dediščino ter gostoljubnost ljudi. To so elementi, ki jih sodobni turist vse bolj ceni.

Pomanjkljivosti pa so predvsem manjša prepoznavnost Pomurja kot športne destinacije, ponekod pomanjkanje specializirane infrastrukture in športnoturističnih produktov ter premalo povezovanja med ponudniki.

Mogoče na področju športnega turizma v Pomurju manjka tudi drznosti in inovativnosti, kar je za sodobne turiste čedalje bolj pomembno. A prav te pomanjkljivosti so lahko tudi izhodišče za nadaljnji razvoj.«

Vanesa Jaušovec

Športni turizem pogosto povezujete s trajnostnim razvojem. Zakaj?

»Velik del športnih aktivnosti poteka v naravi, zato brez trajnostnega pristopa dolgoročno ne gre. Tudi v strategiji razvoja slovenskega turizma so aktivnosti v naravi (outdoor) opredeljene kot vodilni produkt. S tega vidika je pomembno poskrbeti za okoljsko trajnost. Je pa v trajnostnem pristopu pomemben tudi družbeni in ekonomski vidik.

Torej na primer spodbujanje pozitivnih učinkov za lokalno prebivalstvo in skrb za dolgoročno ekonomsko učinkovitost. Športni turizem vsekakor spodbuja gibanje in zdrav življenjski slog, hkrati pa lahko pripomore k spoštovanju narave in prinaša koristi lokalnemu okolju. Pomembno pa je, da se vsi zavedamo svoje odgovornosti, tako ponudniki, destinacije kot tudi obiskovalci.«

Jure Kljajić

Vi se ukvarjate tudi z raziskovanjem pohodništva. So Slovenci oziroma Pomurci res veliki ljubitelji pohodništva, kot se zdi na prvi pogled?

»Mislim, da ta ocena drži. Pohodništvo je v Sloveniji zelo priljubljeno, saj je dostopno skoraj vsakomur in ne zahteva posebne opreme ali priprav. Ljudje ga povezujejo z gibanjem, sprostitvijo, zdravjem in časom zase. Porast števila obiskovalcev gora se je pokazal predvsem po obdobju covid pandemije.

Tudi v Pomurju opažamo veliko zanimanja za pohodništvo. Planinska društva v Pomurju so precej aktivna in zelo pomembna za vključevanje otrok v pohodništvo, obenem pa z organiziranimi izleti in aktivnostmi spodbujajo gibalno aktivnost starejših. Mimogrede, na turah v slovenskih gorah skoraj vsakič naletim na kakšnega Pomurca ali Pomurko in vedno je lepo slišati domačo besedo.«

Jure Kljajić

V doktorski disertaciji ste se ukvarjali z generacijami turistov v gorah. So mladi še tako navdušeni nad gorništvom?

»Mladi so za gorništvo zainteresirani, vendar na nekoliko drugačen način kot starejše generacije. Pogosteje iščejo doživetja (tudi adrenalinska), druženje, raznolikost in vizualno privlačnost – iščejo razglede, fotografirajo, delijo izkušnje.

Starejše generacije pa pogosto poudarjajo tradicijo, mir in stik z naravo. Zdi se mi pomembno, da se tako mladi kot starejši ukvarjajo z gorništvom in tako aktivno preživljajo svoj prosti čas.

Profimedia

Seveda pa je pri vseh starostih pomembno upoštevanje tako varnostnega vidika (ustrezno znanje, oprema, pripravljenost …) kot etičnega vidika (spoštovanje, pomoč, skrb za naravo …). Pri ozaveščanju o obeh vidikih igrajo pomembno vlogo planinska društva in Planinska zveza Slovenije.«

Zaposleni ste na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru. Ste vedno želeli biti predavatelj?

»Iskreno povedano, ne. Moja prvotna želja je bila delo neposredno v turističnem gospodarstvu. Po študiju se je ponudila priložnost za delo na fakulteti in vsekakor lahko rečem, da odločitve ne obžalujem. Na fakulteti zelo dobro sodelujemo s turističnimi organizacijami, ponudniki in destinacijami. Poleg tega da zelo rad delam s študenti, imam s tem možnost spoznavanja turističnega gospodarstva in nenehnega učenja iz prakse.«

Bobo

O čem vse predavate in kakšen je vaš pedagoški pristop?

»Trenutno predavam pri predmetih športni turizem, management prireditev, trajnostno gorništvo in praktično usposabljanje. Pri poučevanju se trudim, da ne ostajamo le pri teoriji. Rad vključujem primere iz prakse, projektno delo, sodelovanje na tekmovanjih, terenske vaje ipd.

Pomembno se mi zdi, da študenti razumejo, kako stvari delujejo v resničnem okolju, in da razvijajo kritično razmišljanje. Turizma se ni možno naučiti samo iz knjig. Poleg teorije so pomembne tudi praktične izkušnje in podpora mentorjev iz gospodarstva. Temu kot fakulteta dajemo velik poudarek.«

Jure Kljajić

Kakšen turist pa ste vi osebno?

»Sem precej aktiven turist in si vedno potovanje organiziram sam. Najraje imam destinacije, kjer lahko združim gibanje, naravo in lokalno okolje. Rad hodim, raziskujem, opazujem, hkrati pa mi je pomembno, da spoznam tudi ljudi, kulturo in lokalno kulinariko. Ne maram množičnega turizma, bolj me privlačijo manjše, pristne zgodbe.«