Japonski dresnik izpodriva domače rastline. Toliko je rastišč na Goričkem
Terenska ekipa Javnega zavoda Krajinski park Goričko je pregledala obrežne pasove več vodotokov na Goričkem in opravila popis rastišč japonskega dresnika.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Javni zavod Krajinski park Goričko je v začetku letošnjega leta v okviru projekta Aquanature, katerega cilj je izboljšati ekološko stanje mokrišč ter ohranjenosti habitatov in vrst na slovensko-madžarskem obmejnem območju, začel s sistematičnim popisom japonskega dresnika, ki velja za eno najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu.
Cilj zaposlenih pri projektu ni bil le opazovanje te tujerodne vrste, temveč njeno natančno kartiranje. Terenska ekipa je pregledala obrežne pasove Kobiljskega potoka, Velike in Male Krke, Ledave ter potokov Lukaj in Bezjak, vsako rastišče pa so zabeležili s točkami in poligoni, ki so jih nato analizirali v posebnem programskem okolju, ki jim je dalo natančne podatke o površinah.
Na več kot 20 hektarjih
V prvem popisu so identificirali 176 ločenih rastišč, ki skupaj pokrivajo več kot 20 hektarjev površine, pri čemer povprečno rastišče meri več kot 1130 kvadratnih metrov. To pomeni, da gre pogosto za že dobro uveljavljene sestoje. Največja sklenjena površina dresnika, ki so jo izmerili, presega 9500 kvadratnih metrov, struktura rastišč pa kaže na stalno dinamiko širjenja in nastajanja novih populacij.
Raziskava, ki so jo ob tem projektni sodelavci opravili, je potrdila, da so vodotoki glavni koridorji za širjenje dresnika, pri čemer poplave in transport sedimentov prenašajo delčke rastlin na nove lokacije. Najbolj kritično je jugovzhodno območje ob Kobiljskem potoku oziroma okolica Motvarjevec in Kobilja, kjer se nahaja kar 76 odstotkov vseh popisanih površin.
Do 15 centimetrov dnevno
Japonski dresnik, ki lahko dnevno zraste do 15 centimetrov, s svojo rastjo in sproščanjem kemičnih snovi v prst izpodriva naše domače rastline, kar negativno vpliva na biotsko raznovrstnost.
Kot so še dodali v javnem zavodu, je bil začetni popis usmerjen na obrežne pasove vodotokov, kjer je nevarnost širjenja največja, bodo pa s spremljanjem stanja nadaljevali, saj bodo podatki ključni za pripravo učinkovitega in večletnega načrta upravljanja s to invazivno tujerodno rastlino.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
